Slepemu otroku ne moremo napisati »obkroži«

Slovenija | 04.01.2024, 17:41 Maja Morela

Obeležujemo svetovni dan braillove pisave, ki slepim in slabovidnim omogoča branje in pisanje. Gre za sistem dvignjenih pik, ki slepim predstavlja ključno orodje za dostop do informacij in komunikacijo z drugimi. Pisava je pomembna tudi za učenje in akademsko napredovanje. Z njo so slepi in slabovidni lahko uspešni študentje in zaposleni, kar bistveno prispeva k njihovi samostojnosti in samozavesti.

Ne gre le za pisavo, ampak za simbol enakosti in priznavanja pravic

Z dostopom do istih informacij kot videči so slepi in slabovidni lahko bolje informirani in aktivni družbeni udeleženci, so izpostavili na Zvezi društev slepih in slabovidnih. Da ne gre le za pisavo, ampak za simbol enakosti in priznavanja pravic, je za naš radio povedala ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti Sonja Pungertnik. »Seveda nas je brajica na nek način naredila enake in enakopravne, saj z njeno pomočjo mi lahko beremo, pišemo, komuniciramo. Si sploh ne znam predstavljati, da brajice ne bi bilo, ker smo se preko nje opismenili.«

Številke na dvigalih, zdravila, potem pa se že neha ...

Po njenih besedah se ob vse večji uporabi govoreče tehnologije že kažejo posledice na pismenosti slepih in slabovidnih. Čeprav je brajica simbol slepih in slabovidnih, ki jih je po podatkih Zveze društev v Sloveniji med osem do deset tisoč, se v javnem prostoru redko uporablja. »Mogoče kakšne številke na dvigalih, na zdravilih, potem pa ne vem, če še kje v javnem življenju. Kaj šele, da bi recimo dobili neko odločbo iz upravne enote v braillovi pisavi, čeprav bi se to danes dalo.«

Mogoče kakšne številke na dvigalih, na zdravilih, potem pa ne vem, če še kje v javnem življenju. Kaj šele, da bi recimo dobili neko odločbo iz upravne enote v braillovi  pisavi, čeprav bi se to danes dalo.

Prilagajanje učbenikov

Slepi in slabovidni otroci se, kljub naprednim tehnologijam, opismenjujejo ob brajevi pisavi. A zatakne se pri učbenikih, ki v običajnih šolah, za njih niso primerni. Gradiva še vedno ne dobijo v pravih oblikah. Po besedah Sonje Pungertnik bi moralo Ministrstvo za šolstvo v sodelovanju s Centrom Iris – edino izobraževalno ustanovo za slepe in slabovidne v Sloveniji – narediti velike korake naprej na tem področju.

Slepemu otroku ne moremo napisati »obkroži«

Veliko na področju prilagajanja učbenikov stori tudi Zveza slepih. A prevesti učbenik le v brajevo pisavo ali zvok, ni dovolj. »Drugo je pa prilagoditev učbenikov, to pa pomeni, da je treba vsaj tiste stvari, ki so v učbeniku in so nedostopne slepemu otroku, jih je treba na nek način prilagoditi. Slepemu otroku ne moremo napisati obkroži, to pa potem pomeni prilagajanje učbenikov. To pa pomeni tudi neko skico dati v reliefno tehniko, da jo bo slepi otrok lahko otipal.«

Danes mineva 200 let od prve predstavitve brajice, kar so obeležili z odprtjem razstave z naslovom Umetnine leta v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne. Na ogled bo do 1. marca.