Teme o slovenski samostojnosti so živele med vrsticami

Slovenci po svetu | 23.12.2023, 10:37 Matjaž Merljak

Pred obletnico slovenskega plebiscita in državnim praznikom, dnevom samostojnosti in enotnosti, smo se v oddaji Naš gost pogovarjali s tržaškim Slovencem Sergijem Pahorjem. Prav tam in še sploh na Dragi so se rodila prva prizadevanja za demokracijo v Sloveniji.

Sergij Pahor je na letošnjih študijskih dnevih Draga prejel Peterlinovo nagrado za svoje dolgoletno delo. Njegova služba je bila novinarska na slovenskem radiu v Trstu, sodeloval pa je v več slovenskih organizacijah, to so: Slovenska prosveta, Društvo slovenskih izobražencev, revija Mladika, Svet slovenskih organizacij, Slovenska skupnost ... Zanesljivo lahko rečemo, da je bil zelo aktivno vpet v življenje in delovanje slovenske manjšine na Tržaškem. Predsednik Društva slovenskih izobražencev in s tem eden bistvenih nosilcev odmevnih Študijskih dnevov Draga je bil kar 47 let. Le kako mu je vse to uspelo, katerim vrednotam je sledil in kaj so njegove osebne strasti in zanimanja?

Naš sogovornik je pred tedni vstopil v 90. leto življenja. Rodil se je 17. novembra 1934 v Trstu staršema s Komna in Svetega na Krasu. Odraščal je v mestu, počitnice pa preživljal na Krasu, z materinščino tako ni bilo težav. V pogovoru se je spominjal lepih otroških in mladostniških let v Trstu, pa tudi življenja za železno zaveso in svojega prvega obiska v Sloveniji v tem obdobju.

Leta 1956 je maturiral na takratni realni gimnaziji v Trstu (danes je to znanstveni licej Franceta Prešerna). Sodeloval je v Slovenski dijaški zvezi, ki jo je vodil duhovnik dr. Jože Prešeren in pri katoliških kulturnih organizacijah, kjer je srečal prof. Jožeta Peterlina. Posta je sodelavec Radijskega odra in nato sodelavec slovenskega radia v Trstu, RAITrstA, kjer je kot novinar oz. časnikar tudi leta 1971 dobil stalno namestitev. Živi v Repnu na tržaškem podeželju. Leta 2005 ga je takratni predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek odlikoval z zlatim redom za zasluge.

Draga in osamosvajanje Slovenije

Ideja o osamosvajanju Slovenije se je po besedah Sergija Pahorja začel na Tržaškem. Pri tem je omenil Franca Jezo, ki je leta 1947 tja zbežal iz Jugoslavije. Ni bil samo on velik pobudnik slovenske samostojnosti, ampak najbolj odločen, ki je začel tudi zbirati somišljenike. Ideja je visela v zraku kot možnost. "Ko je prišlo do osamosvojitve, skorajda nismo verjeli temu, kar se dogaja," je naglasil Pahor in dodal, da Franc Jeza tega žal ni doživel.

S samostojnostjo je slovenski narod dosegel enega svojih viškov, tega se marsikdo danes še pravzaprav niti ne dobro zaveda.

"Na Dragi niso nikoli postavili teme o slovenski samostojnosti, vendar pa je ta ideja živela med vrsticami skoraj vsakega predavatelja. Govorili smo o demokraciji, o svobodi, o svobodi, tiska, misli, govora ..." Sergij Pahor se še spominja, da je bilo takrat treba paziti, kaj se govori in zaščititi predavatelje. Tako so goste zakrivali za šiframi in številkami. Spominja se: "Zakrivanje gostov je bilo zabavno, ni bilo nič herojskega. Herojski so bili tisti, ki so si upali priti na Drago. Zanje je bilo to vendarle malo nevarno. Nekateri so si upali ta strah premagati. Ne vem, kako bi bilo danes ..." Nastopili so slovenski ustvarjalci, raziskovalci, jezikoslovci, zgodovinarji ... Odmevov je bilo veliko, čeprav ne v medijih. Naklonjeni niso bili niti domači mediji v Trstu, saj so bili ožigosani kot Jugoslovani in s tem kot komunisti.

Študijski dnevi so se začeli v Dragi, majhni vasici v dolinski občini v dolini Glinščice, kjer je okolje izrazito gorsko. Leta 1978 pa se je preselila na Opčine, na vrt Marijanišča, kjer so odprli vrata tudi širši publiki in kjer so lahko svoje ideje predstavili rojaki, ki so živeli drugje po svetu, ki so gojili to slovensko zavest. "Ko je prišla Katica Cukjati prvič k nam, je bila to velika novost in veliko priznanje za argentinske Slovence in ona sama je s svojim nastopom dvignila raven Drage in razširila ta pomen o zdomstvu."