Zamejska nagrada za Calligara, ki je že 50 let župnik v Bardu

Slovenci po svetu | 29.12.2023, 13:07 Matjaž Merljak

36. nagrado Dušana Černeta za svoje delo na verskem in kulturnem področju, zlasti pa zaradi vztrajnega prizadevanja za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njihovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju in za oživitev slovenskega liturgičnega petja je prejel 79-letni župnik Renzo Calligaro.

Slovesnost je bila v župnijski cerkvi svetega Jurija na Štefanovo. Nagrado je vročila državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Ob tem je dejala: »Nagrada je vsekakor šla v prave roke. Da je domača beseda, beseda materinih uspavank, beseda najbolj intimnih misli del najglobljega bistva človeka, je spoznanje, ki ga zmorejo le redki plemeniti ljudje. Renzo Calligaro ga je zmogel in to spoznanje kot dragoceni dar že desetletja deli s svojimi župljani v Zavarhu in Bardu. Z izborom nas komisija za Černetovo nagrado ponovno opominja na posebno vrednost Benečije in na pomen strpnega sožitja na obmejnih območjih.«

Renzo Calligaro je bil rojen leta 1944 v kraju Buja v bližini Vidma, v duhovnika je bil posvečen leta 1969, leta 1973 je prevzel župniji Bardo/Lusevera in Zavarh/Villanova delle Grotte. Na praznik Brezmadežne, 8. decembra, so se po poročanju petnajstnevnika Dom zlatega jubileja župnikovanja spomnili v domači cerkvi. Kot piše Luciano Lister, si je Calligaro prizadeval za odpravo krivic, ki jo je prebivalcem Terskih dolin povzročila videmska škofija po združitvi Italija. Do takrat je bila uporaba narečne slovenščine poleg latinščine običajna praksa v verskem življenju tega območja. Nato pa je bilo slovensko narečje postavljeno na stran in odrinjeno le v domačo sfero. To se ni končalo niti po prvi, še manj pa po drugi svetovni vojni. Vendar so prebivalci tega območja redno pričali o svoji zvestobi slovenskim koreninam.

Kot še poroča Dom, se je Calligaro po prihodu v Bardo začel učiti slovensko narečje, kar je v primerjavi z njegovimi kolegi izjemno. Zaradi svoje predanosti uporabi narečja tudi v liturgiji je bil celo tarča groženj. Nekateri župljani so šli tako daleč, da so protestno zapustili cerkev. Toda Calligaro je vztrajal pri ohranjanju tradicije. V župnijskih arhivih je našel besedila in pesmi v terskem narečju in liturgijo v narečju je obnovil s pomočjo župljanov samih, ki so se znova naučili pesmi, ki so padle v pozabo. Skozi leta je nenehno spodbujal svoje župljane, naj cenijo svoje korenine in kulturo kot dar, ki ga prejmejo neposredno od zgoraj. Pri maši v Bardu 8. decembra je pomen ohranjanja maternega jezika podčrtala tudi senatorka Tatjana Rojc.

Na štefanovo, ob izročitvi Černetove nagrade, pa je bilo v cerkvi sv. Jurija po poročanju Iva Jevnikarja posebno božično ozračje. Pri maši je ob petju v italijanščini in slovenščini za glasbeno spremljavo skrbel manjši domači instrumentalni ansambel, knjižna slovenščina in tersko narečje pa sta se slišala tudi med molitvami, berili in pridigo. Krajšo slovesnost po maši je vodila Erika Jazbar, tako kot Jevnikar članica komisije pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, ki podeljuje nagrado. Utemeljitev nagrade in oris njenega pomena ter delovanja Knjižnice je podal predsednik Tomaž Simčič. Ob diplomi je nagrajencu čestitala tudi nečakinja Dušana Černeta Ana Marija Prijatelj.

V imenu župljanov je nagrajencu v domačem narečju čestital Igor Černo. Župnik Calligaro, ki se je ganjeno zahvalil za vse pozornosti, pa je izrazil željo, da se na diplomo doda zapis, da si nagrado zaslužijo tudi drugi pričevalci slovenstva, v prvi vrsti Igorjev oče, zaslužni terski buditelj prof. Viljem Černo, in pa preganjani duhovnik Arturo Blasutto.

Prvi prejemnik Černetove nagrade je bil leta 1976 beneški časopis Dom, ki so ga takrat urejali in izdajali beneški čedermaci. V naslednjih letih je bila večkrat podeljena zaslužnim ustanovam in posameznikom, ki v težkih razmerah v Benečiji in Kanalski dolini delajo v skladu z vrednotami slovenstva, krščanstva in demokracije. Lani je šla v Benečijo, prejeli sta jo katehistinji Anita Bergnach in Vesna Jagodic, in sicer za njuno vztrajno prizadevanje, da bi otroci iz Benečije, zlasti tisti, ki obiskujejo dvojezično šolo v Špetru, imeli v okviru priprav za prejem prvega svetega obhajila krščanski nauk v slovenskem jeziku.