Jože BartoljJože Bartolj
Andrej JermanAndrej Jerman
Meta PotočnikMeta Potočnik
Janez Cigler Kralj (foto: Rok Mihevc)
Janez Cigler Kralj | (foto: Rok Mihevc)

Cigler Kralj: Zahtevamo transparentnost sodnega sveta, za članstvo pa bo potrebno izpolnjevati jasne in stroge pogoje

Slovenija | 22.12.2023, 10:05 Alen Salihović

»V NSi s stanjem v pravosodju nismo zadovoljni. Mnogi ga tudi imenujejo krivosodje, zato smo se odločili za spremembe. Menimo, da je sodstvo potrebno temeljite prenove, sploh na področju imenovanja sodnikov. Veliko sodnic in sodnikov, ki delajo znotraj sistema, pravi, da je sedanji sistem preveč nepregleden, sodni svet pa tudi ni dolžan vsebinsko obrazložiti svojih odločitev,« je v oddaji Pogovor o na Radiu Ognjišče dejal podpredsednik NSi in vodja poslanske skupine Janez Cigler Kralj. Poleg njega smo gostili tudi vodji poslanskih skupin SDS Jelko Godec in Gibanja Svoboda Boruta Sajovica.

Poudaril je, da nihče ni zadovoljen s trenutnim stanjem v sodstvu: niti sodniki niti državljanke in državljani, ki se zanašajo na nepristranskost delovanja sistema. »Zahtevamo transparentnost sodnega sveta, za članstvo v sodnem svetu pa bo potrebno izpolnjevati jasne in stroge pogoje. Tudi za člane iz sodniških vrst. Glavni cilj sprememb so bolj kakovostne odločitve Sodnega sveta. Brez tega v sodstvu nikoli ne bo napredka,« je dodal Cigler Kralj. 

V minulih dneh so se do ustavnih sprememb opredelili tudi organi NSi. Njihovo sporočilo objavljamo spodaj.

Svet NSi v skupni izjavi: Predlagane ustavne spremembe izboljšujejo slovenski sodni sistem

Ustavne spremembe na področju imenovanja sodnikov, dopolnjene z amandmaji Nove Slovenije, ustvarjajo podlago za izboljšanje slovenskega sodnega sistema. Svet NSi podpira poslansko skupino NSi v prizadevanju, da s pomočjo ustavnih sprememb doseže temeljito prenovo Sodnega sveta.

Nova Slovenija s podporo ustavnim spremembam želi izboljšati slovenski sodni sistem, saj s sedanjim stanjem preprosto nismo zadovoljni. Trditve, da s tem NSi cementira monopol tranzicijske levice v sodstvu niso točne. Resnica je ravno obratna! Iz raziskav Evropske mreže sodnih svetov iz let 2019 in 2022 izhaja, da le 30 % slovenskih sodnikov meni, da se v našem sodstvu napreduje na podlagi sposobnosti in izkušenj. Kar 40 % jih to izrecno zanika, preostalih 30 % pa o tem ni prepričanih. Podobno nizko je zaupanje slovenskih sodnikov v neodvisnost Sodnega sveta. Spremembe v sodstvu so nujne. Sedanji sistem je slab. To vedo ljudje, ki so se kadarkoli srečali s sodstvom. Razmer ni mogoče izboljšati tako, da nič ne narediš in čakaš.

Sodni svet je ena ključnih institucij sodstva, kljub temu pa člani sveta svojega dela ne opravljajo poklicno, ampak je to njihova »postranska« dejavnost. Njihova glasovanja niso javna. O posameznih glasovanjih ne obstajajo glasovalne liste. Obrazložitve odločitev so skope. Večino vsebinskega dela pripravi kar sekretar sodnega sveta. Zadeve so še mnogo bolj problematične pri napredovanjih sodnikov. Skratka, sedanja ureditev in delovanje sodnega sveta sta idealna za ribarjenje v kalnem. V Novi Sloveniji smo zato predlagali več amandmajev na osnovni koalicijski predlog ustavnih sprememb, s katerimi želimo doseči resnične strukturne spremembe sodstva. Zahtevali smo, da bo za imenovanje članov Sodnega sveta v Državnem zboru po novem zahtevana dvotretjinska večina. To pomeni, da nobena politična stran ne bo mogla sama imenovati članov v Sodni svet. Iskati bo treba kandidate, ki so širše sprejemljivi.

Dosegli smo tudi ustavno zahtevo, da mora biti Zakon o sodnem svetu, ki ureja izvolitev članov sodnega sveta in njegovo delo, sprejet z dvotretjinsko večino. To pomeni z opozicijo. Ko bo Državni zbor sprejemal novelo Zakona o sodnem svetu, bo torej treba upoštevati tudi predloge opozicije. Takrat bomo imeli priložnost, da se ta ključen organ celovito reformira. Zahtevali bomo transparentnost njegovega delovanja. Zahtevali bomo, da so njegove odločitve in glasovanje posameznih članov ter obrazložitve javne. Zahtevali bomo jasne in stroge pogoje za članstvo v Sodnem svetu. Tudi za člane iz sodniških vrst. Zahtevali bomo, da člani iz sodniških vrst prihajajo z različnih sodnih stopenj. Zahtevali bomo profesionalizacijo njihovega dela. Verjamemo, da bo v strokovni javnosti nastalo še več idej, kako do tega priti. Sodni svet mora postati podvržen strokovni kritiki. Naš cilj so kakovostnejše odločitve Sodnega sveta. Brez tega v sodstvu nikoli ne bo napredka.

S posebnim amandmajem smo zahtevali, da se prenos imenovanja sodnikov na predsednika republike uveljavi šele takrat, ko se bo uveljavila tudi novela zakona o sodnem svetu, seveda s korenito reformo Sodnega sveta. Brez temeljite prevetritve Sodnega sveta tudi prenosa potrjevanja sodnikov iz Državnega zbora na predsednico republike ne bo. Dokler ne bo sprejet nov zakon o sodnem svetu z dvotretjinsko večino, bo sodnike še naprej potrjeval Državni zbor.

Sodna elita zelo dobro razume, da so predlogi Nove Slovenije velika grožnja njihovi sedanji »samoupravi«. Vzame jim lahko monopol. Postopki bodo morali biti kar na enkrat bolj transparentni in dobro utemeljeni. To seveda ne ustreza vsem tistim, ki so doslej obvladovali sodni sistem. Kako siloviti so pritiski, da se nič ne spremeni, se je videlo že na zadnji seji ustavne komisije. Koalicija namreč ni uspela zagotoviti ustreznega števila poslancev, da bi lahko spremembe podprli. Dodatno te pritiske stopnjuje tudi sodna elita v nedavnem pismu predsedniku ustavne komisije Jožefu Horvatu, kjer zahteva, da predlagane spremembe ustave oceni Beneška komisija.

Nova Slovenija ima jasen program, stališča in vrednote. Mi vedno podpiramo stvari, ki so dobre za Slovenijo. Naših stališč ne prilagajamo temu ali smo v vladi ali opoziciji. To je odgovorna politika in hkrati naša največja prednost, ki jo številni cenijo. Nova Slovenija se drži načela: »Kar je dobro za Slovenijo, je dobro tudi za Novo Slovenijo«.

Slovenija, Politika, Novice
Damijana Medved (photo: Rok Mihevc) Damijana Medved (photo: Rok Mihevc)

Katera je vaša najlepša slovenska beseda?

Leta 1999 je Unesco 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika. Datum je bil izbran kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v Pakistanu zahtevali ...

Aleš Abram in Maja Morela z družbo (photo: Urša Sešek) Aleš Abram in Maja Morela z družbo (photo: Urša Sešek)

Kačo namesto psa?

V studiu smo poleg Aleša Abrama iz Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo gostili tudi rdečerepega udava Feliksa in bradato agamo Tineta. Aleš Abram poudarja, da se eksotičnih živali držijo ...

Gnojenje z živinskimi gnojili z mehanizacijo z nizkimi izpusti v zrak (photo: Franz W. / Pixabay) Gnojenje z živinskimi gnojili z mehanizacijo z nizkimi izpusti v zrak (photo: Franz W. / Pixabay)

O časovnih prepovedih gnojenja

Z gnojenjem zemlji vračamo hranila, ki jih v času vegetacije gojene kmetijske rastline porabijo. Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov predpisuje, da se v zimskem ...