Blaž LesnikBlaž Lesnik
Andrej NovljanAndrej Novljan
Petra StoparPetra Stopar
Dr. Milan Zver (foto: milanzver.eu)
Dr. Milan Zver | (foto: milanzver.eu)

Z dr. Milanom Zverom o aktualnih evropskih temah

Slovenija | 22.12.2023, 14:18 Uredništvo Radia Ognjišče

S poslancem Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu iz vrst Slovenske demokratske stranke dr. Milanom Zverom smo govorili o najbolj aktualnih in perečih temah v Evropski uniji. Dotaknili smo se migracij, medijev, demografske in kmetijske politike, mladih in še česa.

O učinkovitosti EU in svobodi medijev v povezavi

Evropski parlament je nedavno sprejel resolucijo, s katero predlaga korenito spremembo ustavnih Pogodb Evropske unije. Omenjene spremembe bi uvedle večinski sistem odločanja in bi tako dale večjo moč odločanja večjim državam, glas manjših pa bi bil utišan. Kakšno je vaše stališče v zvezi s tem in kje vidite glavne težave za neučinkovitost Evropske unije?

Politična struktura Evropske unije ni kriva za premajhno učinkovitost EU, ampak je krivda bolj v ljudeh. Mislim, da Evropa potrebuje več bolj sposobnih in pogumnih politikov. Če ljudje naredijo funkcijo, ne obratno, potem je to neka dodana vrednost. Snovalci evropskih pogodb so pazili na to, da veliki ne bi premagovali majhnih pri odločanju v Evropski uniji in to jim štejem v prid in zelo dobro potezo. Pri glasovanju v Evropskem svetu je pogosto potrebno zagotoviti soglasje ali pa vsaj kvalificirano večino, kar pomeni, da mora biti najmanj 15 držav za neko odločitev in še teh 15 držav mora pokrivati kar 65 % prebivalstva Evropske unije. Tako večino je kar težko doseči, a hkrati to pomeni, da so odločitve zato bolj kakovostne. Enostavno preglasovanje pa ni v redu. Primer je parlamentarna demokracija v Evropskem parlamentu, kjer se zbere večina, ki odloča, manjšina pa ne pride do izraza. Drugače je v Svetu, kjer lahko en glas veta prepreči odločitev. Na ta način je malim državam, dana izjemno velika moč. In prav je, da ohranimo tak sistem.

Logotip EPP/ELS
Logotip EPP/ELS © Logotip poslanske skupine Evropske ljudske stranke

Opozorili ste tudi na problematičnost obiska evropske komisarke Vere Jourove na ustavnem sodišču v času odločanja o zakonu o RTV. Poudarjate, da glede na to, da je podprla omenjeni zakon ne more biti nepristranski ocenjevalec vladavine prava in svobode medijev v nobeni članici. Kakšne so bile vaše aktivnosti v zvezi s tem in kaj načrtujete v prihodnje?

Komisarka je obiskala ustavno sodišče v neprimernem času, saj je slednje takrat zavrnilo prvi osnutek novele zakona o RTV, ona (Vera Jourova) pa je javno podprla to novelo in se na ta način nekako vmešala v zakonodajni proces, ki je potekal v Sloveniji, in ki še ni bil končan. To je nedopustno. Evropske inštitucije, če gre za neko subsidiarno stvar, nimajo pravice, vmešavati se v te odločevalske procese. In ona je tu naredila napako, ki se je po mojem tudi zaveda, saj se krčevito brani, da bi zlasti slovenska javnost izvedela za to. Zato sem zahteval od Evropske komisije, da objavi vse te dokumente. Ne samo poročilo o obisku, ampak tudi druge dokumente, ki so bili vezani na pripravo in izvedbo tega obiska. Zgodba se je odvila tako, da so mi dali samo eno stran od šestih, češ da nisem zahteval več, čeprav to ni res. Zahteval sem več, celo poročilo in še ostala poročila, ki so vezana na ta dogodek. Tega še nisem dobil. Izkoristil bom vsa pravna sredstva, ki jih imam. Ravno te dni pišemo pritožbo na ombudsmanko in prepričan sem, da se bo korektno odzvala. V kolikor se ne bo, je pa na vrsti sodišče. Ta zgodba zame še ni končana, tudi za komisarko Jourovo ne. Rad bi poudaril, da tukaj ne gre za neko mojo osebno kaprico, ampak za načelno stvar, na katerih temelji Evropska unija. Organi Evropske unije ne smejo intervenirati v državah članicah v nekem zakonodajnem ali političnem procesu, v kolikor zadeva ni v pristojnosti Evropske unije. Tu velja pristojnost držav članic.

O kmetijstvu, (nelegalnih) migracijah in širitvi EU ter Schengena
 

Zadnje krize so jasno pokazale, da je zelo pomembno, da Evropska unija postane samooskrben in varen prostor. V tej luči se zdi nesprejemljivo, da so kmetje odgovorni za vse okoljske tegobe, na drugi strani pa imamo kanalizacijski sistem CO, ki naj bi potekal nad edinim virom pitne vode za prebivalce Ljubljane. Kako gledate na to?

Predvsem zadnja dva mandata evropske inštitucije niso bile naklonjene evropski kmetijski politiki, niti ne evropski industriji. Še manj evropski avtomobilski industriji, ki je bila vedno nekako v ospredju evropskega gospodarstva, ampak ravno obratno. Zmanjševali so vlogo kmetijstva, ki se že sam po sebi zmanjšuje zadnjih 40 let. Še leta 1985 je kmetijstvo dobilo kar 75 % evropskega proračuna, danes je to precej drugače. Kmetijstvu je namenjena približno tretjina proračuna, pa še to gre dobršen del za razvoj podeželja, kar nima nobene konkretne zveze s kmetijsko proizvodnjo. Zadnja leta so tako kmetje še bolj na udaru. Na nizozemskem, denimo so zaprli nekaj tisoč kmetij, ker so jim leve vlade poslabšale delovne pogoje. Nekaj takega so poskušali tudi narediti na evropski ravni, vendar so se ljudje uprli. Nizozemska je tipičen primer, kjer je socialistična stranka, ki jo vodi (Frans) Timmermans, ta pa je prej kot podpredsednik vodil praktično vse posle Evropske komisije, ki so povezane s programom Pripravljeni na 55, kamor spadajo tudi reforma kmetijske politike, a je gladko izgubil na nizozemskih parlamentarnih volitvah. Zmagala je skrajna desnica, pa tudi kmetje so oblikovali svojo stranko in skoraj dohiteli socialiste. To pomeni, da se je javno mnenje hitro spremenilo, in da se ljudje zavedajo pomena kmetijstva, zlasti zaradi prehranske varnosti, to je to je zelo pomembno. Lahko rečemo, da nismo več v nevarnosti za lakoto, ampak lahko se zgodi, da gredo cene hrane zelo hitro navzgor in lahko ponovno doživimo lakoto. Glede na to, da približno 9-10 % Evropejcev živi pod mejo revščine.

Nelegalne migracije so eden večjih izzivov prihodnosti. Vi v tem segmentu opozarjate na problematičnost vloge nevladnih organizacij. V kakšnem smislu in kaj bo ključno pri urejanju tega vprašanja?

Malo je prepozno. To vprašanje rešujemo že deset let in bi morali to že zdavnaj narediti. Problem je, da nekateri zagovarjajo stališče t. i. "odprtih vrat" do ilegalnih migracij, drugi pa ne. Problem so torej ilegalne nezakonite migracije, ki jo vodijo tihotapci. V to so vključeni tudi bivši pripadniki obveščevalnih služb v teh državah, pa tudi nevladne organizacije, ki pomagajo in nekatere so celo financirane s strani določenih držav članic in evropskih inštitucij. Zahteval sem te podatke in hkrati tudi dal predlog, da tiste nevladne organizacije, ki pomagajo pri tihotapljenju nezakonitih migracij, da niso upravičene do evropskih sredstev. Normalno, ne moremo z javnimi sredstvi podpirati kriminala. To se mi zdi normalna zahteva, vendar to se dogaja.

Zaradi različnih kriz, od zdravstvenih do migracijskih, smo izgubili nekatere pridobljene pravice, oz. svoboščine. Ena teh je nedelujoče schengensko območje, na drugi strani pa je več držav naredilo napredek na poti v Evropsko unijo. Bo schengen še kdaj po vašem deloval v polnosti in kdaj je realna priključitev katere od držav Zahodnega Balkana in vzhodne Evrope v Evropsko unijo?  

Torej schengen mora obstajati, čeprav slabo deluje. Tudi naša soseda ne opravlja optimalno te naloge, ampak schengen je nujno potreben, da se lahko sprosti notranji trg. Istočasno je zelo pomemben frontex (Evropska agencija za mejno in obalno stražo), ki smo ga zadnje leto izpostavljali ravno v zvezi z nezakonitim nezakonitimi migracijami. Tudi frontex je pomemben, da se lahko odprejo notranje meje med državami članicami. Sedaj se marsikje zapirajo, nadzor se povečuje in jaz upam, da se bo kmalu spet vzpostavilo normalno stanje. Pa tudi da bosta Bolgarija in Romunija vstopili v schengen, in da se bo tudi Evropska unija razširila.

O mladih, demografskih spremembah in tradicionalni družini

Ste stalni poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+, ki je najbolj uspešen program Evropske unije. Zavzemali ste se za povečanje sredstev in v obdobju do leta 2027 jih bo na voljo bistveno več. Zakaj se vam omenjeni program zdi tako pomemben?

Predvsem zato, ker je močno povezan z mladimi, in njihovo mobilnostjo. Raziskave kažejo, da so tisti, ki so se vključili v kakšen program Erasmus+, tudi bolj uspešni v življenju, v poslovnem svetu, v karieri, da se bolje vključujejo v družbo in da gredo pogosteje na volitve. Skratka vsestranska korist, strošek pa ni tako velik za države članice in Evropsko unijo. V pogajanjih z evropsko Komisijo in Svetom sem res uspel podvojiti proračun za Erasmus, lahko pa bi rekli, da je denarja še premalo. 30 milijard evrov je veliko, po drugi strani pa veliko mladinskih programov ostane nesprejetih, kljub temu da izpolnjujejo vse pogoje, ker ni dovolj denarja zanje. A kmalu bodo na vrsti pogajanja za naslednjo finančno perspektivo, in spet bom poskušal vsaj podvojiti proračun za Erasmus+.

Opozarjate, da je podpora mladim in tradicionalni družini dolgoročni odgovor na demografsko krizo v Evropi. Evropsko Komisijo ste zato v poslanski pobudi pozvali naj nameni posebno skrb podpori politik, ki spodbujajo večje tradicionalne družine. Kakšna so pričakovanja v tem pogledu?

To pobudo sem dal zato, ker čutim, da evropske politike ne gredo v tej smeri. Zdaj so v ospredju drugi projekti in programi, denimo LGBTIQ+, klasične inštitucije, kot je tradicionalna družina, pa se zanemarjajo. Sprejetih je bilo polno resolucij o ne vem, kakšnih manjšinah, nimamo pa nobene o položaju kmečkih žena, ali pa o razvoju podeželja. Skratka, politična paradigma evropskih inštitucij, zlasti Evropskega parlamenta, se je močno preusmerila na levo, in to moramo naslednje leto, ko bodo nove evropske volitve, spremeniti.

O sodelovanju slovenskih evropskih poslancev

Kako bi ocenili delo Evropski poslancev iz Slovenije in morda je bilo dovolj sodelovanje v točkah, ki zadevajo interese naše države?

Mislim, da je bilo sodelovanja premalo. Morda edino, ko imamo kakšen skupen interes, ko recimo skupaj predlagamo ime za državljana Evrope, sicer pa po vsebinski plati niti ne sodelujemo. Včasih pride do neke situacije, ko kakšno podjetje potrebuje podporo vseh evropskih, in če je to v skladu s paradigmo, ki jo zastopamo, stvar podpremo ali pa tudi ne. Pogrešam bolj korektno sodelovanje po vsebinski plati, saj se mi, ki predstavljamo Evropsko ljudsko stranko, precej razlikujemo od poslancev ostalih političnih skupin. Večjega sodelovanja niti ne pogrešam, ampak  neformalno sodelovanje, oz. korektni odnosi pa so zaželeni in morajo biti.

Slovenija, Svet, Evropska Unija, Novice
Damijana Medved (photo: Rok Mihevc) Damijana Medved (photo: Rok Mihevc)

Katera je vaša najlepša slovenska beseda?

Leta 1999 je Unesco 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika. Datum je bil izbran kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v Pakistanu zahtevali ...

Gnojenje z živinskimi gnojili z mehanizacijo z nizkimi izpusti v zrak (photo: Franz W. / Pixabay) Gnojenje z živinskimi gnojili z mehanizacijo z nizkimi izpusti v zrak (photo: Franz W. / Pixabay)

O časovnih prepovedih gnojenja

Z gnojenjem zemlji vračamo hranila, ki jih v času vegetacije gojene kmetijske rastline porabijo. Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov predpisuje, da se v zimskem ...

Aleš Abram in Maja Morela z družbo (photo: Urša Sešek) Aleš Abram in Maja Morela z družbo (photo: Urša Sešek)

Kačo namesto psa?

V studiu smo poleg Aleša Abrama iz Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo gostili tudi rdečerepega udava Feliksa in bradato agamo Tineta. Aleš Abram poudarja, da se eksotičnih živali držijo ...