Športno dvorano Medvode je včeraj napolnilo 2500 obiskovalcev, ki so želeli prisluhniti misijonarju Pedru Opeki. Pri tem vrhuncu svojega osmega obiska v Sloveniji je spregovoril o svojem delu na Madagaskarju, o odraščanju v Argentini in o tem, kaj je prosil predsednico Slovenije. Njegov obisk ima tudi noto dobrodelnosti, saj si želi, da z darovi podpremo številne projekte misijona Akamasoa na Madagaskarju.
Njegovo pričevanje in glasbene vložke si lahko ogledate tukaj:
"Jaz imam zdaj več domovin, korenine pa so tukaj v Sloveniji", je naš veliki rojak v uvodu odgovoril na vprašanje, kako so počuti v Sloveniji: »Nekoč so me študenti vprašali, od kod prihajam. Sem jim odgovoril, da prihajam iz planeta Zemlje, da sem zemljan. Odkod pa vi? Pa so bili nekaj trenutkov tiho, potem smo se vsi smejali. Vsi smo Zemljani, vsak Zemljan pa ima tudi eno domovino.«
Kot človek, ki ima izjemen čut za pravičnost in reveže, podobno kakor papež Frančišek izvor svetovnih neenakosti vidi v brezbrižnosti človeka in ga skuša prebuditi:« Vsak se briga samo zase. Ampak, vam rečem, ko vi pričujete o dostojanstvu človeka, otroka, matere …. in o boju za pravičnost, ljudje poslušajo. In vedo, kdaj je ta naša beseda resnična, ki se angažira. To ni predavanje, jaz govorim s srce, z dušo in telesom, da jih prepričam.«
Očetovi čudežni rešitvi iz povojnih pobojev pri Hrastniku se more zahvaliti, da sploh živi. Ob tem je odločno poudaril potrebo po spravi in odpuščanju med Slovenci: »Kako bomo mi še lahko živeli v sovraštvu? Moramo drug drugemu odpustiti napake in prizadejane bolečine. Kako naj sicer živimo skupaj?«
Prošnjo po spravi in dostojnem mestu pokopa je izrazil tudi predsednici republike Nataši Pirc Musar ob obisku v predsedniški palači: » Da se vrne vsem našim po vojni pobitim rojakom dobro ime. Da imamo kraj, kamor bi položili vse te naše brate in sestre. Mi je zagotovila, da bo storila vse, kar je v njeni moči. Objavila bo tudi moje pismo o tej prošnji.«
In kaj so povedali nekateri udeleženci? Janez Janša: »Bil je izjemen dogodek. Ostaja mi njegova misel, da ne potrebuje medalj, temveč riž za otroke. To, kar je ustvaril na Madagaskarju, je predvsem upanje, da se Madagaskar izkoplje iz revščine.«
Misijonar Tone Kerin, ki z Opeko dela že več desetletij, humorno doda: »Veste, jaz delam tam na koncu sveta potem pa na desno. In tam je še veliko nepismenosti. In sem se odločil delati šole, saj narod ne more napredovati, če otroci niso šolani. In kam naj se obrnem? Na Slovence. Hvala vam.«
Župniji Šmartno pri Litiji in Vojnik sta te dni pravi izvir veselja za Cerkev v Sloveniji. Veselita se namreč novih maš, ki sta ju včeraj pela Matija Golob in Ambrož Brezovšek. »Eno je potrebno« ...
Po sredinem napadu na 70-letnega kmeta na območju ljubljanskih Kleč, se vrstijo pozivi kmetijskih organizacij k večji skrbi za varnost kmeta. Pozivajo k večji prisotnosti policijskih patrulj na ...
Evropski parlament je s 357 glasovi za, 266 proti in 16 vzdržanimi potrdil resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, katere pobudnica je bila poslanka ...
Zvone Nagode je diplomirani zdravstvenik in večkrat nagrajeni ljubiteljski gledališčnik, igralec, katerega vloge pogosto izstopajo od ustaljenih odrskih principov. Na lanskem festivalu ...
»Zaslona telefona se dnevno v povprečju dotaknemo 2.617-krat. Kolikokrat na dan se pa dotaknemo človeka?« Spomladi smo v Svetovalnici gostili antropologa dr. Dana Podjeda, ki naslovi posledice ...
Kjerkoli se Sara Isaković pojavi, se je večina še vedno najbolj spomni po njeni izjemni športni karieri. Tudi njej ostaja v lepem spominu, kot sama opiše, zlato obdobje športnega plavanja, ko je ...