Dr. Jože Ramovš | (foto: Rok Mihevc)
Dr. Jože Ramovš: Praznovanje daje odgovore za prihodnost
Za sožitje Nataša Ličen
V sklopu rednih oddaj smo v večeru devetindvajsete obletnice radia Ognjišče spregovorili o pomenu in vsebinah praznikov in praznovanja. Na praznovanja ima dr. Jože Ramovš lepe spomine. O praznovanju rad piše in govori, ker je to del znanosti o človeku, ko se sprašujemo, kdo in kaj je človek, ter kako človeka gojiti, da bo uspeval. V tem vidiku ima praznovanje pomembno mesto.
Ni zadnjega odgovora, ampak je večna hoja
»Praznovanje je srce, je križišče, do takrat je nekaj bilo, veliko dobrega in lepega, za kar smo hvaležni, na kar smo lahko ponosni in veseli. Tega se spominjamo. Toda to je le ena noga, druga noga pa je - saj ni bilo vse lepo in dobro, zaradi zmot, krivde - kaj bi lahko bilo boljše."
Praznovanje je torej uravnovešena tehtnica med preteklostjo, sedanjim veseljem, da smo tu in zdaj, ter prihodnostjo, ki je še ni, je pa odprta.
Je radio Ognjišče našel odgovore, je našel svojo dušo, dušo slovenskega naroda?
»Marsikaj smo našli, še iščemo, marsikaj pa še nismo našli in tudi nikoli ne bomo. Ni zadnjega odgovora, je večna hoja. Iz antropološkega vidika hoja za človekom, ali pa če hočete, iskanje odgovora, kaj je bilo včeraj, do sedaj dobro, da sem na to ob praznovanju lahko vesel, ponosen in hvaležen, kaj so bile pa zmote, slepe poti, tragika, višja sila, nesreča, kar me je bolelo, prizadelo? In, oboje sodi v praznovanje in oboje daje odgovor na odprto prihodnost.
Če se hočemo prav kesati, moramo poslušati druge.
»Če se namreč osredotočimo le na zmote, na slabo, smo zelo hitro v nevarnosti, da se nam sesuje pod nogami in gremo v depresijo. Še več, potem nimamo odprte prihodnosti in z nikomer ne moremo biti v dialogu. Takrat nam nihče ne more pomagati, to je bolezen. Človek ni samo tisto, kar je, ampak je tudi tisto, kar iz njega še bo. Svet in človek se razvijata.«
Če smo ob svoji zmoti in krivdi v dialogu z ljudmi in z Bogom, dobimo tako od ljudi kot od Boga pomoč.
Katero kesanje je zdravo?
»Tisto, ki je odprto, ki je dialog. Kesanje ni pomilovanje, ni sesedanje, kesanje je dobro samo takrat, ko je to dialog. Bog se ne maščuje. Tako tudi verujemo. Maščujejo se nam neumnosti v življenju po naravnih zakonitostih, fizikalnih, bioloških, psiholoških, socioloških, ... nikoli Bog. Bog pa čuti in trpi. Križ je Božje sočutje z nami."
Več pa v audio posnetku oddaje, prisluhnite celoti, saj je dr. Ramovš razvil dragocene misli tudi o pomembni vlogi ter pomenu praznovanja in praznikov v družini, ter kakšni prazniki nas polnijo in obogatijo.
