Bi odstopili štiri kvadratne metre doma?

Svetovalnica | 15.11.2023, 15:58 Mirjam Judež

V pogovoru smo se ozrli proti koncu leta, ko se bo v Ljubljani od 28. decembra do 1. januarja odvilo že 46. evropsko taizejsko srečanje mladih. Organizatorji vabijo vse, ne le Ljubljančane, da se pridružite srečanju. Še posebej toplo pa bi koordinatorji povabili Ljubljančane in okoličane, da v času srečanja dvema romarjema odstopijo 4 m2 svojega doma, jima ponudijo skromen zajtrk in novoletno kosilo. Naša sogovornika sta bila Tilen Čebulj in Eva Jocif iz Katoliške mladine. Z njima se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Tilen, morda za začetek nekaj besed o srečanju, ki se bo odvijalo konec decembra.

Tilen: »Srečanje ima že kar dolgo tradicijo. To, v Ljubljani, bo že 46. po vrsti. Sicer je to srečanje, ki vsak konec leta poteka v enem od evropskih mest. Prepotovalo se je že ogromno Evrope, od Lizbone do Rige, največji obisk so imela mesta: Pariz, London, Dunaj, ki so privabila po več deset tisoč mladih.«

Srečanje v Ljubljani ne bo prvič, bo pa v Ljubljani prvič evropsko srečanje mladih …

»Leta 1987 je v Ljubljani potekalo zelo posebno regionalno srečanje. Takrat je združilo mlade iz vzhoda in zahoda Evrope, ki je bila takrat še kar grobo ločena. Letošnje srečanje pa bo potekalo od 28. decembra do 1. januarja, privabilo bo mlade z vse Evrope, tudi onkraj Evrope, z Japonske, Vietnama, pride pa tudi skupina koptskih kristjanov iz Egipta. Ti mladi pridejo s preprosto željo, da bi poglobili svoje duhovno življenje in se opogumili na tej poti miru, sprave in solidarnosti.«

Eva, kako bi v nekaj stavkih povedali, za kaj gre pri taizejski molitvi?

Eva: »Taizejska molitev je sestavljena iz meditativnih, ponavljajočih se spevov, ki jih sestavljajo taizejski bratje. Vključeni so še trenutki tišine, svetopisemski odlomki, molitev, prošnje, napevi pa so razporejeni čez celo molitev. Tisti, ki se prvič udeležijo taizejske molitve, so lahko mogoče malo presenečeni, ker je zanje to nekaj novega, a kmalu ugotovijo, da se skozi ponavljajoče se speve, skozi tišino res lahko poglobiš, ustvari se meditativno vzdušje. Gre za krščansko molitev, na nek način ekumensko, ker se lahko pridružijo tudi protestanti ali pravoslavni verniki. Bratom iz taizejske skupnosti zmeraj uspe ustvariti neko sprejemajoče okolje. Potrudijo se, da so vsebine primerne za vse, da se v programu vsak lahko res najde, hkrati pa odkrivamo razlike, ki nas lahko bogatijo.«

To je oaza sredi dneva, ki je ponavadi kar pester, v katerem se veliko stvari zgodi, ampak takrat imamo možnost, da zadihamo, si pogledamo v oči in iskreno podelimo kakšno besedo, ki nam odmeva preko srečanj in preko vsega, kar se nam dogaja. Gre res za trenutke, ki preobražajo in dajo nov poudarek, smisel življenju, kar je en velik, velik blagoslov.

Tilen, družine, gospodinjstva želimo povabiti, da odprejo svoja vrata. V letaku ste napisali, da iščemo 2 x 2 m2, ki jih lahko ponudijo mladim, da prenočijo v času od 28. decembra do 1. januarja.

»Ja, po svoje gre za nenavadno povabilo. Dva kvadratna metra najdemo praktično povsod in ravno to je sporočilo, ko ga želimo posredovati, da mladi, ki prihajajo, zapuščajo udobje svojih domov, gotovost, ko jo imajo doma in pridejo nekam, kjer ne vejo, kdo jih bo sprejel in kje bodo spali. Pridejo opremljeni s spalko, podlogo za spanje in edino, ker iščejo, je prostor. Ko to slišimo, nam lahko zveni grobo, a želimo si, da posamezniki ne bi bili pripravljeni odpreti le vrat svojih domov, ampak tudi vrata svojih src. Da se srečanje ne zgodi zgolj med posamezniki, ki bodo prišli, ampak tudi med lokalnimi prebivalci in temi mladimi. V teh srečanjih se potem začnejo plesti zgodbe, prijateljstva, spoznanja, velikokrat gre za trk drugačnih svetov, kultur, drugačnih krščanskih veroizpovedi, ampak ravno to nam pomaga marsikaj ozavestiti. Za mlade so to res bogata doživetja, pa tudi za tiste, ki jih sprejmejo.«

Zdajle smo gledali z očmi mladih, ki pridejo v negotovosti, kje bodo dobili ta dva kvadratna metra, hkrati pa je lahko tudi gostitelj v negotovosti in čaka, kdo bo zdaj prišel v moj dom in kaj se bo zgodilo.

Tilen: »Ja, veliko je strahov. Veliko ljudi, s katerimi se pogovarjam, reče: Joj, ne znamo angleško. Iz svojih izkušenj lahko povem, da se z vso tehnologijo, ki je na voljo, da preživeti, tako da tega strahu ne sme biti. Od posameznikov in družin, ki so pripravljeni sprejeti mlade, se pričakuje, da jim ponudijo tisto osnovno: nek prostor, da prespijo (če je to postelja, še toliko bolje, ni pa pogoj), zajtrk štiri jutra od 29. decembra do 1. januarja in pa da se 1. januarja nekako srečanje zaključi s skupnim kosilom, kjer spet sedemo za mizo, si pogledamo v oči in se zahvalimo za to lepo izkušnjo. Posamezniki, ki bodo nastanjeni po družinah, nekako ob osmih dopoldne odhajajo iz domov na župnijo, kjer je ponavadi molitev, vračajo pa se zvečer po večerni molitvi v Stožicah, ki se zaključi približno ob pol devetih zvečer. Od osmih dopoldne do devetih, desetih zvečer je dom prazen, zato se ni treba bati, da bomo z mladimi preživeli ves ta čas, ampak gre preprosto za to, da smo z njimi, ko se vrnejo, jim morda postrežemo skodelico čaja …«

Koliko mladih naj bi prespalo pri meni, pri poslušalcih doma?

Eva: »Dva udeleženca, za katera iščemo 2 x 2 m2, toliko, da lahko razgrneta armafleks in spalno vrečo. Da se tako udeleženci kot gostitelji mogoče še malo bolj udobno počutijo, smo nekako dali pogoj, da gostitelji oziroma družine sprejmejo vsaj dva romarja, ki bosta verjetno iz iste države.«

Če pa imate ogrevane garaže, podstrešja in tako naprej, pa lahko sprejmete celo skupino?

Tilen: »Spomnim se zanimive situacije v Madridu, kjer je gospa v zelo veliko meščansko stanovanje, v katerem je živela sama in ni znala niti besede angleško, sprejela 16 mladih. Povedala je, da je geslo »2 m2 na udeleženca« vzela zelo dobesedno, preračunala, koliko ima prostora in v svoj dom povabila 8 Slovencev in 8 Ukrajincev. Bilo je kar doživetje, ampak smo tudi to preživeli. Če boste sprejeli večje število mladih, je možno, da vam bodo poslali posameznike iz različnih držav, da se srečanje odvije v polni razsežnosti.«

Kako bodo udeleženci praznovali prehod v novo leto?

Tilen: »To se ponavadi odvije v okviru župnije. Ob 23h je molitev za mir, potem se pa to prevesi v festival narodov, kjer se predstavijo posamezniki s svojimi kulturami in poveselijo, ob dveh ponoči se nekako vračajo na domove. Ja, takrat si želimo, da bi se temu praznovanju, molitvi pridružili tudi domačini, ki so sprejeli mlade, da bi bilo to praznovanje za celotno skupnost.«

Vse, ki živite v ljubljanskih župnijah in okolici Ljubljane, in imate prostor, vabijo, da ponudite svoj dom mladim, ki pridejo v Ljubljano konec leta. Prijave se zbirajo na župnijah, kjer bodo mladi razporejeni glede na razpoložljive kapacitete.

Želeli bi nagovoriti vse, ki imate nekaj dodatnega prostora, da ga ponudite mladim, ki pridejo v Ljubljano konec leta. Za kakšno območje gre? Kje bodo mladi lahko nastanjeni?

Eva: »Začenjamo v centru Ljubljane oziroma v občini Ljubljana. Potem se širimo v širšo območje Ljubljane, Ljubljane z okolico. Še posebno smo skoncentrirani na župnije, ki imajo dobro povezavo z železniškim prometom in celotno območje ljubljanskega javnega prometa. LPP in Slovenska železnica sta glavna prevoznika za mlade romarje, tako so vse župnije, ki so na tej poti, že sedaj v procesu, da zbirajo prijave za gostitelje.«

Če govorimo o konkretnih krajih, pridejo v upoštev tudi Medvode, Litija, Grosuplje in Vrhnika?

Tilen: »Če gremo v smeri urinega kazalca, začnemo pri progi, ki pelje proti Kamniku, to pomeni Domžale, Jarše, Homec, Šmarca, potem Litija, proti jugovzhodu Grosuplje, Žalna, potem imamo še Brezovico in Vrhniko, vključena je tudi Gorenjska proga proti Medvodam, Škofji Loki in pa Kranju. Zaenkrat je to okvir, znotraj katerega delujemo.«

Ker je to območje največje zgostitve prebivalstva v Sloveniji, verjetno ne bo težko najti prostora za mlade ali vas kaj skrbi, če bo dovolj prenočišč?

Eva: »Zaenkrat kar zaupamo. Mislim, da nam bo uspelo za vse romarje dobiti prenočišče pri družinah. Trudimo in želimo si tega. Zagotovo bodo vsi imeli prenočišče, želimo si, da bi čim več ljudi odprlo vrata svojih domov.«

Koliko jih pričakujete, Tilen? To je vprašanje, ki se verjetno večkrat ponovi.

Tilen: »V Rostocku, ki je gostilo prejšnje srečanje, je bilo udeležencev od drugod 3.500, z lokalnim prebivalstvom vred pa približno 5.000. To je neka okvirna številka in prepričani smo, da bi tudi Ljubljana lahko sprejela toliko mladih. Številka ni odvisna zgolj od tega, kar mi naredimo, ampak od situacije v Evropi. Npr. Ukrajincev je bilo v Rostocku malo, ker so razmere tam čisto drugačne kot pred leti. Pandemija je naredila svoje, pa na splošno situacija v svetu za mlade ni cvetoča, saj z vidika financ ni tako enostavno potovati.«

Po drugi strani pa Slovenija leži nekje v sredini, je na križišču vseh poti, in najbrž bodo prišli mladi z vseh koncev?

Tilen: »Tudi mi si želimo povabiti čim več mladih. V novembru bodo šli mladi na Poljsko in povabili tamkajšnje mlade, na Madžarsko, na Balkan … V Italiji smo že bili in vabili mlade, tako da se res skušamo sploh te kraje, ki so blizu, posebej nagovoriti, osebno povabiti in jim reči: Pridite, poglejte, spoznajte, kako v Sloveniji poteka naš vsakdan, kako prebivalci tukaj živijo svojo vero. Vabimo polnoletne posameznike v starostnem okviru od 18 do 35 let. Čisto realno se potem pridruži še kakšen voditelj skupine, ki je zunaj tega okvira, starejši. Ponavadi gre za kakšne duhovnike, pastorje, redovnice, ki spremljajo skupine.«

Kako se lahko vsak Slovenec, predvsem pa Ljubljančan, pridruži srečanjem, ki bodo od 28. decembra do 1. januarja v Ljubljani, v Stožicah? Kakšen bo program?

Tilen: »Program se začne zjutraj na župnijah in z jutranjo molitvijo, pogovornimi skupinami. Popoldne bodo potekale molitve po cerkvah v centru mesta. Sledijo delavnice v popoldnevu in zvečer se celotna masa romarjev odpravi proti Stožicam, kjer prejmejo večerjo, lunch paket za naslednji dan in na koncu se vsi zberejo v Stožicah na molitvi. Zanimiva je ta simbolika, kako se začne z majhnimi občestvi po župnijah, ki se potem koncentrirajo v cerkvah v Ljubljani in celotna masa potem v Stožicah. Iz malega občestva prehajamo na vedno večji utrip, vse več udeležencev. Tisti iz Ljubljane imate že zjutraj priložnost, da se pridružite molitvi, morda tudi na pogovorih v župniji, tisti glavni večerni program je pa potem v Stožicah in je odprt za vse. Kapacitete je dovolj, 12 tisoč. Bomo videli, če nam bo uspelo napolniti Stožice. Za lažjo koordinacijo avtobusov in prevozov bomo organizirane skupine prosili za prijavo.«

Želimo si, da posamezniki ne bi bili pripravljeni odpreti le vrat svojih domov, ampak tudi vrata svojih src. Da se srečanje ne zgodi zgolj med posamezniki, ki bodo prišli, ampak tudi med lokalnimi prebivalci in temi mladimi. V teh srečanjih se potem začnejo plesti zgodbe, prijateljstva, spoznanja, velikokrat gre za trk drugačnih svetov, kultur, drugačnih krščanskih veroizpovedi, ampak ravno to nam pomaga marsikaj ozavestiti. Za mlade so to res bogata doživetja, pa tudi za tiste, ki jih sprejmejo.

Eva, kako se bodo mladi romarji, udeleženci pomikali skozi Ljubljano recimo do Stožic?

Eva: »Načeloma z javnim prevozom. Upamo, da bodo linije javnega prometa malo okrepljene oz. si iskreno ne predstavljam, da ne bi bile, če bo šlo nekaj tisoč mladih naenkrat na tiste tri linije, ki vozijo do Stožic. Mogoče se bo kdo odpravil tja tudi peš, čeprav je iz centra že kar malo deleč. Do Stožic torej z javnim prometom, iz župnij do centra pa pridejo v upoštev tudi vlaki, javni promet in peš po centru.«

Tilen: »Zelo sem vesel sodelovanja, ki se ustvarja z lokalno skupnostjo, z lokalnimi prebivalci. Gotovo bo pa za Ljubljančane kar en velik šok in gotovo se bo malce poznalo, če se kar nekje pojavi več tisoč mladih. Ti mladi, ki prihajajo, prinašajo neko mladostno energijo, veselje in tudi s tem močno pričujejo, da se tukaj zbirajo s posebnim namenom, z željo, da se ustvarjajo nova prijateljstva, nove povezave, da se okrepi tudi duhovno življenje. Vemo, novo leto je ravno ta čas, ki ti omogoči, da pogledaš malo nazaj, premisliš, kako je leto potekalo in potem skleneš, kaj so tiste stvari, tiste spodbude, ki bi jih v novem letu 2024 želel živeti.«

Priprave na srečanje potekajo že nekaj časa in tiste, ki se čutite posebej povezane s taizejsko skupnostjo in molitvami, vabimo, da se pridružite srečanju morda kot prostovoljci. Sicer pa je kar nekaj prostovoljcev in članov skupnosti že kar nekaj časa v Sloveniji, kajne?

Eva: »Ja, že od sredine septembra je z nami taizejska ekipa, ki jo sestavljajo mladi prostovoljci, mednarodni prostovoljci, dve sestri in trije bratje iz Taizeja. Ves ta čas potekajo tudi redne taizejske molitve. Vsak ponedeljek ob sedmih zvečer se zbiramo po različnih ljubljanskih cerkvah, kjer poteka večerna molitev, od torka do sobote pa je prav vsak lepo vabljen na opoldansko molitev ob dvanajstih v cerkev Svetega Jakoba. Za novembrom in še posebej z decembrom bomo začeli nagovarjati mlade prostovoljce Slovence. Na samem srečanju bo potrebno tudi več sto prostovoljcev. Vabljeni k spremljanju informacij na spletni strani Taize Ljubljana.«

Tilen: »Pa seveda tudi socialnih omrežij: Instagrama, Facebooka, bodo najbolj ažurne informacije, tudi prošnje v stilu: Ima kdo jutri čas, da pride pomagati prestaviti 300 stolov? Za mlade je to posebna priložnost, marsikateri študent tudi npr. iz Murske sobote živi v Ljubljani, pa se morda odloči, da bo ostal v Ljubljani tudi za ta novoletni čas in bil na poseben način del srečanja.

Še posebej mlade vabimo, da se prijavijo na srečanje ali kot pomočniki prostovoljci ali kot udeleženci. Spodnja starostna meja je 18 let. Zakaj bi se nekdo iz Lendave odločil in prišel v Ljubljano, bival npr. v Podutiku? Meni se zdi, da je to povsem drugačen način, kako pogledaš na svojo državo. Lepo se je srečati tudi znotraj naše male Slovenije, splesti nove vezi. Pa tudi srečanje samo čisto drugače doživiš, če priletiš zgolj na eno molitev, ali pa če si tam redno in si del toka mladih.«

Torej predvidevate, da bo na srečanju tudi nekaj Slovencev?

Tilen: »Ja, mogoče ne toliko, kot jih je bilo v preteklih letih. Recimo v Nemčiji, kjer je potekalo prejšnje srečanje, je bil največji delež udeležencev ravno Nemcev. Seveda so tam večje razdalje, pa je bilo tudi za njih to zelo pomembno in pomenljivo. Pri nas bo mogoče ta številka malce manjša, a ne glede na vse, se vsakega veselimo.«

Pa za konec povzemimo. Kje bi lahko nekdo, ki razmišlja, da bi odprl vrata svojega doma mladim, našel še kakšno informacijo oz. kam sploh sporoči, da je pripravljen to storiti?

Eva: »Najbolje je, da se obrne na svojo župnijo. Vse župnije gostiteljice imajo vse potrebne informacije, zbirajo prijave. Vsak, ki je pripravljen gostiti mlade, naj se obrne na župnijsko pripravljalno ekipo. Če slučajno njegova župnija ne bi bila v tem radiju, se poišče najbližjo župnijo gostiteljico. Prijave se zbirajo na župnijah, potem pa mi razporedimo mlade romarje po potrebnih kapacitetah.«

Pred vami je še kar precej dela, za vami pa že kar nekaj opravljenega. Kakšno je vzdušje v ekipi Katoliška mladina, ki koordinira srečanje tu v Sloveniji?

Tilen: »Nekako je to srečanje res želja, da postane dar, darilo za vse, za celotno Cerkev, pravzaprav za Cerkve, saj sodelujemo tudi z evangeličansko skupnostjo, s pravoslavnimi verniki. Gre za zelo bogato srečanje tudi z vidika, da se bomo bolje spoznali. Jaz sem prvič prišel v stik s taizejskimi brati, ki zdaj živijo poleg nas, pa prej nisem vedel čisto nič o njih. Zame je eden najlepših trenutkov v dnevu po opoldanski molitvi, ko sedemo skupaj za mizo in si podelimo obrok. Takrat se naš dan ustavi. Obsedimo najprej nekaj trenutkov ob glasbi in šele nato spregovorimo. To je oaza sredi dneva, ki je ponavadi kar pester, v katerem se veliko stvari zgodi, ampak takrat imamo možnost, da zadihamo, si pogledamo v oči in iskreno podelimo kakšno besedo, ki nam odmeva preko srečanj in preko vsega, kar se nam dogaja. Gre res za trenutke, ki preobražajo in dajo nov poudarek, smisel življenju, kar je en velik, velik blagoslov.«

Mladi, ki iščete dobro idejo, kako preživeti novo leto na morda malce drugačen način in doživeti nekaj povsem novega: Katoliška mladina je pravi naslov oziroma spletne strani in družbena omrežja, kjer še z veliko večjo hitrostjo sporočate vse, kar je potrebno …

Eva: »Ja, na družbenih omrežjih Instagram, Facebook imamo profil Taize Ljubljana. Veliko informacij je tudi na spletnih straneh Katoliške mladine in Taize Ljubljana.«