Jože BartoljJože Bartolj
Andrej NovljanAndrej Novljan
Tanja DominkoTanja Dominko
Uroš Ferlin (foto: NL)
Uroš Ferlin | (foto: NL)

Uroš Ferlin - Kako drugače živeti čas

Via positiva | 03.11.2023, 12:37 Nataša Ličen

Uroš Ferlin že več kot deset let raziskuje prisotnost, biti v trenutku. Zanimajo ga izzivi časa. Spoznanja, ki jih je pridobil v svojem življenju in tudi ob preučevanju ter raziskovanju drugih virov, kako izkoristiti čas in živeti bolj pristno in prisotno, širi v delavnicah. Nanj se obračajo ljudje v prezaposlenosti, pa tudi otroci posebnih darov.

"Na delavnicah se učimo zavedanja in sprejemanja odločitev. Ko se ljudje zavestno odločamo, da bomo bolj prisotni v trenutku, tu in zdaj, svoj čas veliko bolje izrabljamo in dejansko učinkoviteje upravljamo z njim. Obstaja veliko metod in praks, ki nam pri tem lahko pomagajo.

Ko se naučimo udobne namestitve v neudobnih situacijah, začnemo živeti lahkotneje.

Na delavnicah z otroki posebnih potreb, prepoznava njihovo sposobnost živeti v sedanjem trenutku. Tehnologija ima velik vpliv na mlado generacijo, tudi zaradi nje je med mladimi lahko veliko nezbranosti. Ko pa imamo jasen namen v življenju, smo bolj prisotni in lahko bolje določimo prioritete. Uresničevanje nalog je lažje in bolj usklajeno."

Čas ima svoj vpliv, zato je dobro, če se znamo v njem tudi ustaviti, živeti v trenutku, biti bolj prisotni in premisliti, kako čas v svojem življenju čim bolje izrabiti.

"Priporočljivo je začeti z majhnimi spremembami. Po nekaj tednih vztrajanja so vidni učinki. Prisotnost v trenutku ne pomeni, da se prepuščamo življenju brez načrta, ampak zahteva zavedanje in odločitev.

Kako izkoristiti čas in živeti polnejše

Na vprašanje, zakaj ga zanima ravno čas?, odgovori: »Pred približno desetimi leti se je zame čas dobesedno ustavil. Doživel sem nekaj, kar je naredilo prelom v mojem življenju. Takrat sem začutil, kaj pomeni, če se čas ustavi. Od takrat naprej raziskujem to tematiko. Izraz »hekanje časa« sicer izhaja od ameriških marincev, ki morajo biti na svojih misijah zaradi velike odgovornosti zelo prisotni v trenutku, da se prav odločajo."

Pomen časa in želje, da bi ga imeli več

"Čas nas določa, vsi bi ga imeli radi več. Vsaj uro več na dan, pa bi bilo marsikaj lahko drugače. Pa, to drži? Verjetno je le izgovor. Veliko se srečujem z zelo zaposlenimi ljudmi in prepoznam, da je bistvo težav v razmišljanju o problemih, ter številni motilci, ki jih iztirjajo iz prisotnosti. Kaj pravzaprav vsi iščemo? Srečno, lahkotnejše življenje. Pogosto pa se zatakne, življenje teče kot reka, včasih mirno, drugič pa se lahko razlije, in nanosi kup nepotrebnega."

Ko se zgodi kaj bolečega, kot so trenutno poplave, ko izgubimo za nas dragoceno, se še bolj zamislimo nad časom, ki ga imamo. Začnemo razmišljati, kako čas sploh izkoriščamo, se prav odločamo?

Izzivi in priložnosti za ustavitev v trenutku

"Ob izgubah se začnemo bolj poglobljeno spraševati, kako živimo in čemu dajemo pozornost, kaj je res pomembno. Ko nam je odvzet čas, ko nam je odvzet človek, ali prijateljstvo, odnos, ali kaj materialnega, se pogosto šele začnemo prav zavedati časa, razlike med živeti razpršeno ali bolj prisotno v trenutku.

Pomen jasnega namena in odločitve za boljšo prisotnost.

Menim, da je jasen namen v življenju zelo pomemben. Ko smo bolj prisotni v trenutku, se običajno na izzive in stresne situacije odzovemo mirneje, manj silovito. Sodobni človek, ki je pogosto v stresu, čuti vse večjo potrebo po umirjenosti in prisotnosti. Vsi nosimo s seboj strahove. Zato ponavljam, ko smo se sposobni udobno namestiti v neudobnem, takrat šele človek lahko začne lahkotneje živeti. Veliko je danes stisk in te stiske so največkrat notranje, vežejo nas tudi omejitve iz preteklosti. Konec dneva smo vedno sami s seboj. Dobro je vedeti kam s konflikti, tudi tistimi, ki jih nosimo v sebi ali jih imamo sami s seboj, da jih ne odrivamo, in ne bežimo od njih. Ljudje smo namreč tako »narejeni«, da se burimo ali pa zbežimo."

  Če smo bolj prisotni, bolj tukaj in zdaj, so lahko tudi odnosi boljši. 

HEKANJE ČASA LAHKO POSTANE DOBRA NAVADA.

"V družbi poslovnih ljudi časa nikoli ni dovolj, učimo se kako uloviti več časa, ampak bolj to, kako čas bolje izrabiti. Veliko je uporabnih praks, ki delujejo. Poiščejo me tudi mladi, ki sami čutijo potrebo po ravnovesju, v hektičnem času, tudi zaradi prenatrpanosti z digitalno realnostjo, iščejo umiritev in večjo prisotnost. Veliki učitelji prisotnosti, biti tu in zdaj, so otroci. Ne igrajo se na zalogo, svoje potrebe jasno izražajo in jih želijo zadovoljiti tu in zdaj. 

Uroš med delavnico, kjer se učimo hekati čas.
Uroš med delavnico, kjer se učimo hekati čas. © Osebni arhiv

Šola, okolje, različne stresne situacije, občutek za prisotnost odvzamejo. Veliko delam z otroki, ki so hiperaktivni ali imajo disleksijo, to so otroci posebnih darov, lahko tudi izjemnih talentov. Če z njimi ravnamo ljubeče in spodbudno, če jim znamo prisluhniti v trenutku, ker tudi oni še znajo živeti tu in zdaj, bolj prisotno, lahko skupaj dosežemo veliko. Namen je doseči notranji mir.
Ob večji prisotnosti v trenutku znamo tudi jasneje izbrati prioritete svojega življenja. Ko imamo na voljo dve nalogi, pogledamo katera od njiju je bolj povezana z našim namenom, tista bo lahkotneje stekla, bolj bo sinhronizirana - usklajena z nami.

Zavestna prisotnost in načrtovanje časa

Kako začeti?, ja, vsaj z minuto mirnega sedenja na stolu. Sedimo in smo v trenutku. Nič drugega ne delamo takrat. Sčasoma se spremeni naša perspektiva časa. Izkusimo ga in tu se začnejo spremembe. Ljudje potrebujemo strukturo. Ko spodbujamo k prisotnosti, ne pomeni, da se kar prepuščamo življenju. Govorimo o zavestni prisotnosti, zanjo se odločimo.
Dobro je imeti okviren načrt, prioritete. Si zadati, koliko časa bomo določeni nalogi namenili, koliko nam bo vzela časa in se prilagajamo, sproti se občutek za pravi čas zelo izostri. Odnosi se zelo spremenijo, manj smo napeti in razdražljivi, odtujeni."

 

Via positiva
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...