Naj zrna njegovih notnih zapisov prinašajo Cerkvi in narodu vedno bogatejšo žetev.

Cerkev na Slovenskem | 27.11.2023, 12:40 Rok Mihevc Tone Gorjup

V cerkvi Marije Tolažnice žalosti v Logu pri Vipavi so se v soboto s pogrebno mašo poslovili od duhovnika koprske škofije Jožeta Trošta, ki je kot skladatelj in zborovodja več kot pol stoletja bogatil cerkveno glasbo na Slovenskem. Po maši so ga prepeljali na domači Col, kjer je pokopan.

Zahvala za skrb svojcem in bolnišničnemu osebju

Sveto mašo je daroval koprski škof Jurij Bizjak, ki je sorodnikom pokojnega Jožeta izrekel sočutje, ter se jim zahvalil za skrb v zadnjih letih njegovega trdega boja z boleznijo in preizkušnjami. Prav tako se je zahvalil osebju bolnišnic v Ljubljani, osebju Petrovega doma v Šempetru in osebju Pristana v Vipavi.

Ves čas je gojil in razvijal svoje skladateljske darove

Nato je spomnil na njegovo šolanje in orisal njegovo študijsko pot. Predvsem se je dotaknil njegove ljubezni do glasbe. »Ob vseh teh službah in dejavnostih pa je ves čas gojil in razvijal tudi svoje skladateljske darove in sposobnosti in iz svojega zaklada prinašal vedno nove melodije in napeve za zborovske in instrumentalne zasedbe. Kakor iz nedrij doline Trente vre reka Soča, kakor iz osrčja Nanosa vre reka Vipava, kakor iz krila Angelske Gore vre reka Hubelj, tako je iz njegovega osrčja vrela reka glasbenega ustvarjanja in napajala vse doline in planote naše dežele in se razlivala tudi daleč preko njenih mej.«

Praznikom je dajal sijaj in slavja je lepšal do vrhunca

Spomnil je tudi na priznanja zasluge na glasbenem področju. »Veliki Gospod je hotel in ga je napolnil z duhom razumnosti, kakor modri Sirah opisuje kralja Davida, sladkega pevca Izraelovih pesmi: »Iz vsega svojega srca je pel in ljubil je svojega Stvarnika. Postavil je pevce pred oltar in razlegali so se mili napevi. Praznikom je dajal sijaj in slavja je lepšal do vrhunca. Slavili so Njegovo sveto ime in od ranega jutra je odmevalo v svetišču«.

Po koncilu je visoko dvignil baklo glasbene prenove cerkvenega petja

Škof Bizjak je nadaljeval, da je bil pokojni Jože sol zemlje in luč sveta. »Bil je sol zemlje. Kakor sol daje okus jedem, tako njegovi napevi dajejo vonj in okus našim slavjem in našim obredom, našim slovesnostim in našim svečanostim. In kakor sol ohranja zdrave naše jedi, tako njegova glasba ohranja zdravega našega duha in naše duhovno življenje. In bil je luč sveta. Po koncilu (1965) je visoko dvignil baklo glasbene prenove cerkvenega petja in s svojim skladateljskim, dirigentskim in pedagoškim delom vzgojil na tisoče dobrih glasbenikov in organistov, zborovodij in pevcev, ki bodo še dolgo ohranjali cerkveno in kulturno dediščino med nami.«

Po koncilu je visoko dvignil baklo glasbene prenove cerkvenega petja in s svojim skladateljskim, dirigentskim in pedagoškim delom vzgojil na tisoče dobrih glasbenikov in organistov, zborovodij in pevcev, ki bodo še dolgo ohranjali cerkveno in kulturno dediščino med nami.

"Naj zrna njegovih notnih zapisov prinašajo Cerkvi in narodu vedno bogatejšo žetev."

Jože Trošt se je rad zatekal k zavetnici glasbe sveti Ceciliji, o kateri je malce hudomušno zapisal: »K tebi se zatekam, o Cecilija santa! Spomni se v Emoni zapuščenega fanta, ki še v starosti za glasbo skrbi, se njenega razcveta veseli!«. Nič čudnega torej, da se ga je njegova zavetnica spomnila na svoj god in ga na Gospodovo povelje povabila v svoj zbor zmagovalcev, ki v nebesih na veke prepeva novo pesem, je dejal Bizjak. »Naj bodo zamahi dirigenta Jožeta tudi zamahi sejalca semena na dobri zemlji in naj zrna in kalčki njegovih notnih zapisov prinašajo Cerkvi in narodu vedno bogatejšo žetev.«