Jezik kot temelj identitete

Slovenija | 17.11.2023, 18:42 Tanja Dominko

Jutri bo v Cerknici potekala že peta mednarodna konferenca z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Tokrat so jo v Društvu katoliških pedagogov Slovenije posvetili jeziku. Učitelji bodo predstavili najboljše primere svojega dela, projekte v šolah, oglasili se bodo tudi gostje iz zamejstva in izseljenstva.

V slovenskem šolskem prostoru je Društvo katoliških pedagogov ena redkih organizacij, ki že nekaj let skrbno spremlja in podpira delo učiteljev v slovenskih šolah na področju domoljubja. Zlasti jezik je eden od temeljev zanj.

O tem smo spregovorili tudi v oddaji Pogovor o, v kateri smo gostili akademika dr. Milčka Komelja, dr. Andreja Finka, profesorico Jano Ozimek in učiteljico Dragico Motik. Kako so razmišljali o jeziku? Poudarili so pomembnost brižinskih spomenikov ter temelje slovenskega jezika, ki jih je postavil Primož Trubar s slovnico, slovarjem in prevodom svetega pisma. Prof. Jana Ozimek: »Trubar je bil zelo sodoben, česar se včasih premalo zavedamo. Takrat, ko so nastajali jeziki v Evropi, je postavil temelje tudi slovenskemu jeziku, in sicer s tem, da smo dobili slovnico, da smo dobili slovar, da smo dobili prevod Svetega pisma. To je v tistem času seveda pomenilo, da smo enakovredni tudi drugim narodom.«

Tudi akademik dr. Milček Komelj je omenil Trubarja kot enega od mejnikov. »Veličasen pomen ima Trubar, ki je združil dialekte v knjižni jezik in je napisal celo, da je zanj blagoslov, da je rojen v slovenski jezik. Bohorič je pa videl v jeziku zrcalo duše, in če pomislimo na pomen Dalmatinove Biblije, skratka, to so epohalna dejanja. Na najvišjo umetniško raven je pa dvignil naš jezik Prešeren in s tem ustanovil tako rekoč naš narod.«

Da je jezik pomemben za ohranitev slovenske identitete, se je strinjal tudi dr. Andrej Fink. Ob dejstvu, da je odraščal v Argentini, je izrazil veliko hvaležnost vsem, ki so se trudili za ohranitev znanja jezika med izseljenci. Pravi, da ga navdušuje teza Franceta Dolinarja, ki pravi »da smo se Slovenci ohranili zaradi kulture. Tudi sam to poudarjam ... Nismo imeli monarhij, vojska, tudi ne kolonij, niti svoje države, pač pa smo živeli v drugih. Ohranili smo se zaradi kulture, poezije, tudi glasbe.«

Dragica Motik je omenila tudi svojo izkušnjo učenja slovenščine med otroki v Nemčiji, o jutrišnji konferenci pa, da je namen »ozaveščanje in pozitiven odnos do jezika, kulture, naroda, države. Učitelje želimo opolnomočiti, da niso sami, da so tudi drugi na drugih šolah in imajo podobne izzive. Poleg tega bomo slišali tudi primere iz drugih držav.

V oddaji nismo mogli mimo težav, s katerimi se srečujemo pri ohranjanju slovenskega jezika v šolskem sistemu, v katerega prav tako vdirajo številne tujke.