FSDN - Podpora na dejstvih utemeljeni kmetijski politiki v Sloveniji

Kmetijstvo | 30.10.2023, 12:31 Robert Božič

Prve dni oktobra je na Ptuju potekala mednarodna delavnica Pacioli o inovativnih pristopih na področju mikroekonomskih baz podatkov v kmetijstvu. Pri FADN gre za mrežo za zbiranje računovodskih podatkov s kmetij, ki naj bi omogočali vseevropski vpogled v dogajanje v kmetijstvu in v prihodnjih mesecih se obeta razširitev te baze še z drugimi podatki.

O tem smo se v osrednjem delu Nedeljske kmetijske oddaje pogovarjali z dr. Majo Kožar, predstojnico Oddelka za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Pojasnila je, da gre za vseevropski sistem poenostavljenega kmetijskega računovodstva, ki se izvaja na enak način v celotni Evropski Uniji in sicer na vzorcu približno 80.000 kmetij. Ta vzorec je reprezentativen za tržno usmerjene kmetije, v Sloveniji pa v tem vzorcu vsako leto sodeluje približno 900 kmetij, prostovoljno, nekatere pa tudi kot obvezniki.

FADN ima dolgo tradicijo, na evropski ravni je bil ustanovljen leta 1965, v Sloveniji pa prvi začetki računovodstva po tej metodologiji (takrat sicer malo prilagojeni) segajo v leto 1994, od leta 2004 pa je FADN harmoniziran z evropsko zakonodajo.

Dr. Maja Kožar, zakaj je FADN tako pomemben vir podatkov?

FADN je bil primarno ustanovljen za potrebe Skupne kmetijske politike za analize dohodkovnega stanja in ekonomske uspešnosti kmetij, vendar pa se v EU ti podatki ogromno uporabljajo tudi v različnih raziskavah kmetijstva in za svetovanje kmetijam. Ker je metodologija enaka v celotni EU, je ena glavnih prednosti podatkov FADN v razmeroma enostavni primerjavi z drugimi državami ali regijami v EU: npr. kmetija s prirejo mleka v Sloveniji lahko na razmeroma enostaven način primerja svoje podatke, npr. različne vrste stroškov, s povprečno kmetijo istega proizvodnega tipa ali podobne ekonomske velikosti, npr. v Avstriji ali v neki nemški regiji in to za zelo dolga časovna obdobja.
Gre za edini harmonizirani podatkovni vir mikroekonomskih podatkov (na ravni kmetij) za kmetijstvo v Evropi, ki ga zaradi obsežnosti nekateri imenujejo kar podatkovni »rudnik zlata«.
Sistem FADN je trenutno pred največjo spremembo doslej, tako v vsebinskem kot organizacijskem smislu. Namreč v naslednjih letih se bo preoblikoval v Mrežo za podatke o trajnosti kmetij oziroma FSDN, zbirali se bodo torej še dodatni podatki o kmetijah, predvsem okoljski in družbeni.

Kmetje ta sistem po navadi vidijo kot dodatno obremenitev, pa ni bil mišljen tako?

Imate prav, zbiranje velikega števila podatkov skozi celo leto običajno predstavlja breme za kmetije, vključene v FADN, še posebej, če morajo podatke vnašati same.
Države članice EU sicer zbiranje podatkov FADN urejajo na različne načine: najbolj tehnološko napredne države, vodilna je Nizozemska, veliko podatkov z dovoljenjem kmetij zbirajo avtomatsko in skoraj v celoti na digitalne načine. Npr. imajo avtomatski zajem podatkov iz sistema izdanih računov za kmetijske inpute, npr. za gnojila, FFS. Poleg tega tiste podatke, ki se za kmetije zbirajo že v okviru kakih drugih podatkovnih baz (npr. administrativnih), prav tako z dovoljenjem kmetij, povežejo v FADN.

Na Nizozemskem torej FADN kmetije zelo malo obremenjuje z zbiranjem podatkov. V mnogih drugih državah članicah podatke zbirajo pretežno kmetijski svetovalci in je breme za kmetije prav tako manjše.

Slovenija ima na tem področju še precej za postoriti, torej da bi se to breme zbiranja podatkov čimbolj zmanjšalo, kmetijam pa hkrati ponudilo tudi dodatne sistemske storitve, preko katerih bi tudi kmetije prepoznale večjo uporabnost teh podatkov: npr. s pomočjo bolj zanimivih prikazov njihovih rezultatov FADN ali s pomočjo kmetiji prilagojenega svetovanja na podlagi teh rezultatov (tudi v obliki izjemno učinkovitih skupinskih, panožnih krožkov, ki so sicer v manjšem obsegu uveljavljeni tudi že v Sloveniji). Namreč, podatki FADN dajejo izjemno bogat, podroben vpogled v ekonomske (poslovne) podatke kmetije, kar je lahko zelo dobrodošlo pri odločanju in učinkovitejšem načrtovanju kmetijske proizvodnje na kmetijah. Lahko rečemo, da v Sloveniji določeni napori v tej smeri (razbremenjevanje kmetij in povečevanje koristi od FADN za njih) so v zadnjem času, se bodo pa morali s prehodom na novi sistem FSDN tudi v skladu z evropsko zakonodajo še dodatno okrepiti.

Na večdnevnem srečanju na Ptuju ste strokovnjaki iz več kot 20 držav govorili predvsem o razširitvi tega sistema še z okoljskimi in trajnostnimi podatki?

Res je, prispevki na letošnji delavnici Pacioli na Ptuju so bila večinoma neposredno ali posredno povezani z različnimi vidiki prehoda FADN v FSDN, tudi npr. kako se sam zakonodajni proces v zvezi s FSDN odvija na evropski ravni. V okviru novega sistema FSDN se bodo predvidoma od leta 2025 dalje poleg ekonomskih (računovodskih), zbirali tudi dodatni okoljski in družbeni podatki o kmetijah: npr. podatki o gnojilih, o fitofarmacevtskih sredstvih, o emisijah toplogrednih plinov, o upravljanju z vodo in tlemi ali pa npr. o nasledstvu na kmetijah.

Kaj bo to omogočalo, kaj je namen te razširitve FADN v FSDN?

Z dodatnimi podatki o kmetijah bo možno bolje razumeti in tudi ocenjevati trajnostno naravnanost kmetijstva na ravni kmetij. Torej, če poenostavim, s FSDN podatki bomo imeli boljši vpogled ne samo v ekonomsko, ampak nekako celovito učinkovitost/trajnostno naravnanost, ki bi upoštevala tudi nove okoljske, podnebne in družbene izzive.

Pomemben del preoblikovanja v FSDN bo tudi povezovanje že obstoječih podatkovnih baz, s čimer bi v FADN/FSDN vključene kmetije poskušali čimbolj razbremeniti bremena zbiranja podatkov.

Eden od ciljev FSDN je tudi krepitev svetovanja na področju trajnosti, prilagojenega kmetijam, še posebej s pomočjo novih načinov prikazovanja zbranih podatkov, ki bi bili bolj prijazni, zanimivi in uporabni za odločanje in načrtovanje njihove proizvodnje; v mislih imam predvsem dinamične, spletne in grafično privlačne prikaze za kmetije.

V okviru tega v Sloveniji poteka tudi CRP projekt z naslovom Podpora na dejstvih utemeljeni kmetijski politiki v Sloveniji: krepitev osnovnega FADN in podpora pri prehodu v FSDN. Na KIS koordinirate ta projekt?

Tako je, na KIS smo koordinatorji omenjenega CRP projekta, ki ga financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, v njem pa poleg našega inštituta sodelujeta še Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Kmetijsko gozdarski zavod Kranj.

Osnovni namen projekta je pravočasno podpreti prehod FADN v FSDN v Sloveniji, na različnih področjih. Med drugim smo npr. na nekaj kmetijah že zbirali del novih podatkov in sedaj skušamo ovrednotiti izvedljivost ključnih procesov zbiranja in obdelave teh podatkov, seveda v slovenskem kontekstu. Drugi velik cilj projekta pa je bil krepitev osnovnega sistema FADN (npr. kako odpraviti določena ozka grla v ključnih procesih, kako izboljšati reprezentativnost vzorca FADN).

Glavni organizator srečanja na Ptuju je morda ena najbolj prodornih kmetijskih Univerz na svetu, Univerza Wageningen z Nizozemske?

Da, tako je. Glavni organizator delavnice Pacioli je bil dr. Hans Vrolijk iz priznane raziskovalne organizacije Wageningen Eonomic Research, ki je eden največjih strokovnjakov in raziskovalcev na področju FADN ter tudi eden od idejnih »očetov« osnovnega koncepta FSDN.

Nizozemska velja tudi na področju FADN za eno najbolj organizacijsko, infrastrukturno naprednih in inovativnih držav v EU, zato je bil vpogled v dobre prakse Nizozemske in skoraj 20 drugih držav na delavnici Pacioli izjemno dragocen; še posebej npr. na področju organizacije nacionalnih sistemov FADN, povezovanja podatkovnih baz in sodobnih načinov prikazovanja rezultatov FADN za kmetije. Za Slovenijo je bila velika čast gostiti to delavnico ključnih strokovnjakov in raziskovalcev na področju FADN, predvsem pa smo kot država (slovenska mreža FADN) pridobili najbolj aktualne informacije v zvezi s procesom FSDN na evropski ravni ter vpogled v številne dobre in inovativne prakse organizacije, metodologije in uporabe FADN podatkov, pa tudi nekaterih drugih povezanih podatkovnih baz v kmetijstvu.

Letošnjo delavnico Pacioli na Ptuju je podprla Mreža za podeželje, naslednje srečanje te velike mreže strokovnjakov in raziskovalcev pa bo prihodnje leto.