Pipenbaher o sanaciji: »Pritiskamo, a hitreje ne gre ...«

Naš gost | 21.10.2023, 18:00 Tanja Dominko

V oddaji smo gostili inženirja, podjetnika in predavatelja Marjana Pipenbaherja, ki je znan po mnogih svojih projektih, med njimi velja omeniti viadukt Črni Kal in most na Pelješac. Povabili smo ga ob solidarnostni akciji našega radia, saj vodi vladni svet za obnovo po poplavah. Spregovoril pa je tudi o svojem delu in vrednotah, o tem, kako se je njegova pot začela.

»Mene je od nekdaj veselilo dizajniranje, konstruiranje, sploh kreativna dela. Vedno sem raje sestavljal gradove iz kartona, kot pa se pozneje z njimi igral.«

 V pogovoru smo se osredotočili na njegovo delo in znanje, ki ga je pridobil v svoji karieri. Tudi sam je poudaril pomembnost meddisciplinarnega sodelovanja pri oblikovanju mostov ter širino znanja pri mladih inženirjih. Poudaril je tudi simbolni pomen mostov in njihov vpliv na prostor in ljudi. Gradnja mostov je po njegovem vedno prinesla napredek tudi na drugih področjih, vedno je bila korak pred drugimi v tehnologiji, tehniki in materialih. »Treba je delati, treba je razmišljati. Brez dela ni rasti.« To vedno pove tudi mladim, kadar jim spregovori bodisi v srednji šoli ali na fakulteti. Še vedno namreč poučuje na mariborski gradbeni fakulteti. »Vsak človek ima nek talent. Pomembno je, da ta talent začutiš in da se usmeriš v tem delu. Jaz tudi mladim priporočam, da gredo v smeri, ki jih veseli, saj bodo potem tam tudi uspešni. Poklic te mora izpolniti. Brez izpolnitve ni ničesar. Moraš pa si tudi upati, stopiti v vodo, se boriti s tokom, tedaj spoznaš, da imaš neke sposobnosti, ki jih prej nisi poznal. Rešitev je, samo najti jo je treba.«

O svojem delu nasploh pa je dejal, da je ključno navdušenje, sam zelo rad počne to, kar dela, dela tudi po 12 ur na dan. Ves čas se tudi uči in sledi razvoju na svojem področju. Hkrati ga veselijo nagrade, ki jih je dobil, saj pomenijo priznanje za trud in dosežke.

Nato smo se osredotočili na sanacijo po poplavah, kjer je gospod Pipenbaher sestavil ekipo strokovnjakov za reševanje tega problema. Poudaril je problematičnost in neučinkovitost zakonodaje ter pomembnost odgovornega ravnanja države pri ureditvi rečnih strug in pri načrtovanju pozidave prostora v prihodnosti. »Sam sem človek akcije, navajen sem sprejemati hitre odločitve, potem pa naenkrat vidiš, da ko pride to na državni nivo, ne gre, čeprav se trudiš. Poskusiš pritiskati, a ne steče tako hitro.«

Dotaknili smo se tudi aktualnih vprašanj glede pomoči prizadetim po poplavah. Pipenbaher je opozoril, da je treba takoj pomagati tistim, ki so prizadeti. Pomembno je, da ljudje čutijo, da niso sami in da se stvari dejansko dogajajo. Potrebno je zagotoviti takojšnjo pomoč tistim, katerih hiše so uničene ali poplavljene, še posebej tistim, ki imajo otroke, ki hodijo v šolo. Prav tako je pomembno, da ljudje dobijo odgovore s strani tehničnih pisarn, kjer so strokovnjaki, kot so gradbeni inženirji, urbanisti in hidrologi, ki lahko ponudijo hitre rešitve na terenu.

Na koncu je gospod Pipenbaher izpostavil pomembnost priprave zakona o obnovi in razvoju, meni, da je obnova lahko nova priložnost za številne prizadete kraje. »Če bomo znali izkoristiti pametno, to lahko pomeni »revival« za ta območja. Poglejte si Koroško, Mežico, kjer je velik problem rudnik. Vse te stvari se lahko zdaj sanirajo, uredimo vodotoke, to vodo ukrotimo, ji damo nek prostor, kjer se lahko razlije. Jaz upam, da bodo ljudje ob Savinji in na Koroškem spet lahko nekega jutra nasmejani in zadovoljni.«