Slovenijo bo obiskal Peter Opeka!

Novice | 22.10.2023, 05:10 Marjana Debevec Jure Sešek

Obhajamo misijonsko nedeljo z geslom: Goreče srce, noge na poti. Po besedah ravnatelja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja nas to geslo spodbuja, da bi z veseljem in odprtim srcem vsem ljudem oznanjali evangelij. Povedal pa nam je tudi, da bo Slovenijo v začetku decembra obiskal misijonar Peter Opeka.

Misijonska nedelja je priložnost, da se spomnimo naših več kot 40 misijonarjev, ki veselje evangelija oznanjajo po različnih koncih sveta. Tajnik v Misijonskem središču Slovenije Janko Pirc je za naš radio povedal, da misijonarjem ogromno pomeni naša molitev in duhovna podpora.

»Brez te duhovne podpore so oni brez moči. To je prvo, kar vedno poudarjajo: da prosijo za molitev in duhovno podporo. Drugo je pa seveda tudi finančna, materialna podpora. Misijonska nedelja je ravno temu namenjena, ker po vsem svetu na ta dan poteka misijonska nabirka preko papeških misijonskih družb.«

Osrednja slovesnost se bo ob 15. uri začela v Dornberku, od koder prihajata kar dva slovenska misijonarja in sicer že pokojnin Ernest Saksida in še zelo dejaven Danilo Lisjak. Ob 16. uri bo slovesno sveto mašo daroval koprski škof Jurij Bizjak.

Mladi, ki imajo pogum javno izraziti svojo vero

Obenem pa smo k misijonskemu poslanstvu poklicani vsi. Po Pirčevih besedah se v zadnjem času vidi, da predvsem mladi želijo svojo vero tudi javno izraziti.

»Zdi se mi, da ravno ti mladi kažejo, da imajo željo povedati, da so kristjani, da še obstajamo in smo tu. Bog je povsod navzoč, ni izginil iz našega sveta. Potreben pa je najprej ta pogum, da se odločimo za to, da živimo svojo vero in z življenjem pričujemo, potem pa tudi z besedo, če je potrebno.«

Srečali se bomo s Petrom Opeko

Ravnatelj misijonskega središča Matjaž Križnar pa nam je zaupal tudi presenečenje in sicer, da bo v Slovenijo 28. novembra prispel misijonar Peter Opeka. »Najprej bo šel sicer na Koroško v Tinje k Jožetu Kopeinigu za tri dni, potem pa bo v Sloveniji. Tako da bo v začetku decembra z nami in bo skupaj z njim začeli pripravo na božične praznike.«

Več podrobnosti o srečanju z Opeko bo znanih v prihodnjih tednih.

100. obletnica misijonskega glasila

V naši misijonski rubriki »Pojdite in učite« pa smo gostili urednika Misijonskih obzorij lazarista Pavleta Novaka. Spomnil nas je, da letos praznujemo visok jubilej, saj je pred stotimi leti izšla prva številka misijonskega glasila z imenom Katoliški misijoni. V Sloveniji in Argentini so izhajali neprekinjeno do leta 1987, ko se je bogata vsebina dokončno vrnila v Slovenijo in od takrat izhaja pod imenom Misijonska obzorja.

Uredniku se zdi, da ima revija danes sicer nekoliko drugačen pomen, kot pred, denimo, devetdesetimi leti, ko je imela trinajst tisoč naročnikov. Gotovo so vsa sodobna komunikacijska sredstva v veliko pomoč pri vzdrževanju vezi z misijonarji. Še vedno pa je veliko takih, ki so tudi danes z misijoni povezani s pomočjo pisane besede, revija je dokument, ki ostane.

Z misijoni smo Slovenci zelo povezani

Na vprašanje o tem, kaj meni o odnosu Slovencev do misijonske dejavnosti in misijonarjev, Novak odgovarja: »Zelo smo povezani z misijonarji. Vse uspešne akcije kažejo na to, da skrb ne zamira. Pomislimo le na Trikraljevsko akcijo ali akcijo MIVA.

Ko prebiram arhive, povezane s Katoliškimi misijoni, vidim čudovit proces oblikovanja duše Slovenca. Preko tiskane, pozneje tudi govorjene besede in preko zgledov misijonarjev, smo rasli kot narod in posamezniki. Tudi danes nas misijoni nagovarjajo, poglejmo le željo mladih, ki se želijo za krajši čas odpraviti v misijonske dežele in darovati svoj čas, voljo, talente. Vidim, da še vedno živi veliko lepega in vem, da stik z misijoni človeka spreminja na bolje.«

O letošnji papeževi poslanici za Svetovni misijonski dan je Pavel Novak dejal: »Emavs je čudovit primer o dveh dvomljivcih, ki sta bila razočarana, a sta nadaljevala po začrtani poti. Papež je, po moje, želel povedati, da je prav, da delimo radost, ki gori v nas, da širim veselje Evangelija. Nisem sam zase na svetu, deliti je največ. Lahko smo bogati v sadovih, a če jih ne delimo, je vse zaman.«