Samomor, evtanazija, smrt (fotografija je simbolična) | (foto: Pixabay)
Zakon o prostovoljnem končanju življenja odpira vrata za še več samomorov v Sloveniji
Slovenija | 10.09.2023, 04:35 Alen Salihović
Ob opozorilih, da smo v Sloveniji priča vse več samomorom pa ne gre spregledati, da mu Slovenija z zakonom o prostovoljnem končanju življenja še bolj odpira vrata. Zdravnik in predsednik Slovenske medicinske akademije dr. Pavel Poredoš je ob tem opozoril na dvojna merila.
Na vprašanje o primerjavi med zakonom o prostovoljnem končanju življenje in samomorom je dr. Poredoš dejal: »Menim, da gre za zelo podobno, če že ne za enako dejanje. Namreč v obeh primerih gre za nasilno prekinitev življenja, bodisi z asistenco ali brez. In tukaj pri evtanaziji je prisoten še nekdo drug, ki omogoči to dejanje tistemu, ki želi narediti samomor, rezultat pa je v bistvu isti. Nasilna prekinitev življenja je bila do sedaj razumljena kot nekaj človeka nevrednega. V primeru evtanazije pa sodelujejo tudi drugi, tudi zdravstveni delavci. Gre za predčasno prekinitev življenja. In tukaj jaz ne vidim v končnem dejanju nekih bistvenih razlik med samomorom, ki ga je v Sloveniji že tako preveč. Menim, da bi se z evtanazijo na široko odprla vrata, saj smo Slovenci na žalost samomorilski narod.«
V Sloveniji v zadnjih letih količnik samomora rahlo upadel
V obdobju od leta 2013 do 2022 je med posameznimi leti prihajalo do nihanja samomorilnega količnika, vendar je v povprečju količnik samomora rahlo upadal. V Sloveniji sta v lanskem letu zaradi samomora umrli 402 osebi, od tega 321 moških in 81 žensk, pravi Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Med 22.492 smrtmi, ki so jih v letu 2022 zabeležili med prebivalci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, je delež smrti zaradi samomorov znašal 1,79 odstotka. To pomeni, da sta na vsakih 100 smrti približno dve osebi umrli zaradi samomora, je povedala Roškar.
Moški so v primerjavi z ženskami lani skoraj štirikrat pogosteje umirali zaradi samomora. Razmerje med spoloma je bilo v preteklih letih podobno lanskemu.
Dr. Poredoša presečna dvoličnost javnosti, ki ima do samomora zelo odklonilen odnos, pri prostovoljnem končanju življenja oziroma pri samomoru s pomočjo pa se ne zgane. »Pri tem gre za sprenevedanje in tudi meni to ni razumljivo. Menim, da gre pri tem za nek liberalen pristop in gre za uveljavitev nekih tendenc, da se mora v vsakem primeru upoštevati volja posameznika. To kar je bilo do sedaj obsodbe vredno, zlasti pomoč pri samomoru, ki je tudi kazensko sankcionirana, zdaj na vsem lepem postane kot ena temeljnih pravic. Ne razumem, kako se lahko družba v tako kratkem času tako temeljito spremni. Vendarle upam, da to ni stališče večine ampak, da so to posamezniki, ki želijo na ta način promovirati sebe in svoje ideje.«
