Maja Morela ČukMaja Morela Čuk
Andrej NovljanAndrej Novljan
Tone GorjupTone Gorjup
Predstavniki škofovskih konferenc nemško govorečih dežel (foto: s. Romana Kocjančič)
Predstavniki škofovskih konferenc nemško govorečih dežel | (foto: s. Romana Kocjančič)

Zakaj bo sinoda za medije zaprta?

Novice Marjana Debevec

V Luksemburgu je od nedelje do torka potekalo srečanje predstavnikov škofovskih konferenc nemško govorečih dežel. Iz Slovenije se je srečanja udeležila s. Romana Kocjančič.

Osrednji del zasedanja so posvetili oktobrskemu zasedanju sinode. Nagovoril jih je glavni poročevalec vesoljne sinode Kardinal Jean-Claude Hollerich. Predstavniki za medije, so bili nemalo presenečeni, ko je povedal, da bo sinoda za medije zaprta. Menili so celo, da je to korak nazaj za Cerkev.

»Takoj pa je to pojasnil. Povedal je, da gre za mesec dni poslušanja tudi medsebojnega pogovarjanja. Udeleženci bodo iz različnih delov sveta zbrani okrog ena okrogle mize. To, kakor je dejal papež, ne bo več sinoda, na kateri si videl rdeče, vijoličaste in črne glave, ampak bo odsev celotne Cerkve.

In cilj sinode, ki se bo drugo leto končala, je, da je to sinoda o sinodalnosti Cerkve, da bi znali hoditi skupaj, posvečeni in laiki, konzervativni in progresisti,« nam je pojasnila urednica oddaje Obzorja Duha na RTV Slo in predstavnica SŠK na srečanju v Luksemburgu s. Romana Kocjančič. Zato tudi ne bo nekega dokumenta na tej sinodi.

Torej ne gre za sinodo o nekem konkretnem vprašanju, kot je bila sinoda o družini, ali pa sinoda o mladih, ampak za sinodo o tem, kako naj bi Cerkev živela in hodila skupaj v prihodnje. »Papež Frančišek ne nadaljuje nič drugega, kar je začel že leta 1965 s sinodo papež Pavel VI. - torej, da gremo kot Cerkev skupaj po poti naprej.«

Kardinal Hollerich je prisostvoval tudi na vseh celinskih zasedanjih. Cerkev v Afriki po njegovih besedah vidi vesoljno Cerkev in delo kot izziv, kot sliko, Cerkev v Aziji vidi Cerkev kot skupno mizo, kjer se vse deli, v Evropi imamo druge zahteve in druge potrebe.

Cerkev je v Luksemburgu šele šest let ločena od države

Na srečanju v Luksemburgu so predstavniki za medije pri škofovskih konferencah nemško govorečih dežel spoznali tudi tamkajšnjo krajevno Cerkev. S. Romana Kocjančič, nam je povedala, da se je v Luksemburgu Cerkev od države ločila šele pred šestimi leti.

»To pa je pomenilo veliko spremembo v Cerkvi. Do takrat so imeli verouk v šolah zdaj, potem pa so kar naenkrat morali organizirati verouk po župnijah. Potem recimo tudi zanimivo je, da je časopis, ki je bil 175 let v rokah Katoliške cerkve, postal sekulariziran časopis, ki sicer poroča o Cerkvi, ampak to je čisto nekaj drugega.

Seveda pa se je dotaknilo potem to novo stanje tudi vprašanja financ. Do takrat so bili verski uslužbenci financirani od države. Od tedaj naprej pa država ne daje več določenih sredstev.«

Cerkev v Evropi je ena sama

In zakaj so takšna srečanja pomembna? S. Romana odgovarja: »Jaz sem prvič doživela takšno srečanje in sem se zavedala, da smo ena Cerkev v Evropi, ki resnično diha z obema polovicama pljuč.

Naše stanje po posameznih državah je glede Cerkve in medijev zelo zelo različno, ampak toliko zanimanja toliko interesov, kot so udeleženci pokazali za vsako Cerkev in medije v določenih državah, še nisem doživela.

Vidim, da je v tem naša moč, če želimo skupaj oznanjati evangelij v Evropi in ji dati ponovno te krščanske temelje.«

Novice
David z bratom in chabo kokoškami (photo: osebni arhiv) David z bratom in chabo kokoškami (photo: osebni arhiv)

Za rojstni dan si je zaželel valilnik

Petnajst letni David Hrup Mavsar je mladenič mnogoterih talentov, vendar poleg šole in treningov odbojke živi za svoj hobi. Redi namreč kokoške japonske pasme chabo, s katerimi se na tekmovanjih ...

Med izvedbo Pesmi tisočerih zvonov v počastitev življenjskega jubileja g. Zvoneta Štrublja v slovenski župniji v Stuttgartu. (photo: MB) Med izvedbo Pesmi tisočerih zvonov v počastitev življenjskega jubileja g. Zvoneta Štrublja v slovenski župniji v Stuttgartu. (photo: MB)

Ko smo v pesmi kot eno

Pokojni salezijanski bogoslovec Ciril Ogorevc je v devetdesetih letih zbiral mladinske ansamble in posamezne pevce ter glasbenike z vseh koncev Slovenije, ki so delovali na področju ritmične ...

Gosta oddaje Pogovor o sta bila vodja IPP dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice - Zveze Anita Prelec (photo: STA in osebni arhiv) Gosta oddaje Pogovor o sta bila vodja IPP dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice - Zveze Anita Prelec (photo: STA in osebni arhiv)

O težavah ljubljanske urgence

Vse raziskave po svetu so pokazale, da je najpomembnejši vzrok kopičenja bolnikov na urgencah zasedenost bolnišnic. »Ko je ta zasedenost nekje preko 80-odstotna, začne kopičenje eksponentno ...