Zakaj preprečujemo samomor, če ga potem uzakonimo?
Novice | 19.08.2023, 00:05 Marjana Debevec
V obravnavi v državnem zboru je predlog zakona, ki bi omogočil samomor z medicinsko pomočjo. Na njegove pasti opozarjajo pri Slovenski Karitas. Njeni prostovoljci namreč spremljajo kar 35 tisoč ostarelih.
Tako Karitas kot družba nasploh smo naravnani k temu, da s solidarnostjo dvigamo kakovost, ne pa da ponujamo nasilen izhod iz življenja, kadar je hudo. »Globoko v sebi ter iz svojega dela in izkušenj vemo, da to ni prava pot.
Prava pot je, da odgovorimo na stisko človeka in mu pomagamo, da se ta stiska reši. Prepričan sem, da večina ljudi, ki želi končati življenje, kliče po pomoči,« je za naš radio poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič.
Če na klic ljudi v stiski odgovorimo, je po njegovih besedah zelo malo tistih primerov, ki bi se za to odločili na tak način končanja življenja. Opozoril je tudi, da bi zakon, ki bi omogočil samomor na zahtevo, popolnoma spremenil naše pogled na življenje.
»Poglejmo v prihodnost, mogoče čez deset let. Predstavljajte si, da ste starš 18 letnika, ki ima hudo sladkorno bolezen, kar mu močno otežuje življenje. To je že sama po sebi zahtevna starost, pomemben je vpliv vrstnikov in lahko se lahko zgodi, da bi se odločil za evtanazijo oziroma asistiran samomor. Danes se to zdi nemogoče, čez 10 let pa bo to zelo mogoče. In vi kot starš ne boste mogli nič pri tem.«
Tomažič se je tudi vprašal, kako se bodo počutili vnuki, če bodo stari starši zahtevali evtanazijo. Koliko vprašanj bi se porajalo v njih: kaj je bilo narobe ali sem jaz kriv ali tako naprej. Vsako življenje, ki ga nasilno iztrgamo, namreč pusti za seboj posledice. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko korenin v življenjih ljudi to pretrga in koliko ljudi rani vsak samomor,« še poudarja Tomažič. Strokovnjaki po njegovih besedah že leta in leta govorijo, da eno ima takšno dejanje vpliv vsaj na 20 ljudi.
Čemu torej trud, da bi prišli na manj kot 50 samomorov letno pri nas, če potem to možnost celo uzakonimo?