Kdo je upravičen do pomoči po poplavah?

Slovenija 11. 08. 2023, 11:37 Tanja Dominko Slovenska tiskovna agencija

Veljati začenjajo prvi interventni ukrepi po poplavah, združeni v noveli zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč. Med njimi so predplačila občinam, širši obseg upravičencev do pomoči v kmetijstvu, višja sila in čakanje na delo za zaposlene in podjetja, pomoč samozaposlenim, izredni dopust za prostovoljce in dan solidarnosti.

Pomoč občinam

Novela zakona pospešuje dodelitev finančnih sredstev v naravnih nesrečah prizadetim občinam v obliki predplačil. Občine bodo tako lahko za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov vnaprej prejele finančna sredstva do višine 40 odstotkov predhodno ocenjene škode. Temu bo sledil ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč.
Ta novost bo veljala za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.

Pomoč gospodarstvu in zaposlenim

Delavec, ki ob poplavah ne more opravljati dela zaradi višje sile, bo upravičen do nadomestila plače v višini 80 odstotkov plače, ki bi jo prejel, če bi delal, pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače. Delodajalec bo lahko za povračilo tega nadomestila zaprosil pri Zavodu za zaposlovanje. Izplačana nadomestila plač delavcev bo država povrnila 100-odstotno, upravičenost do povračila nadomestil plač pa bo trajala od 3. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
Delodajalci, ki bodo v primeru višje sile uveljavljali pravico do povračila nadomestila plače zaposlenim, bodo morali v primeru odpuščanj iz poslovnega razloga in delitve dobička prejeta sredstva vrniti v celoti.

Čakanje na delo

Delodajalci, ki delavcem začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic poplav, lahko delavce začasno napotijo na čakanje na delo, v tem času pa jim morajo zagotoviti nadomestilo plače v višini 80 odstotkov osnove oz. najmanj v višini minimalne plače. V 15 dneh od napotitve lahko pri zavodu za zaposlovanje uveljavljajo pravico do delnega povračila nadomestila plače. Država bo financirala 80 odstotkov nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca, višina pa bo pri tem omejena z višino povprečne mesečne plače za maj. Ta pravica bo na voljo za obdobje od 3. avgusta do 31. oktobra.
Delodajalci, ki bodo v primeru čakanja na delo uveljavljali pravico do povračila nadomestila plače zaposlenim, bodo morali v primeru odpuščanj iz poslovnega razloga in delitve dobička prejeta sredstva vrniti v celoti.

Preostala pomoč v povratnih in nepovratnih sredstvih

Novela določa, da se sredstva za odpravo posledic škode upravičencem v gospodarstvu lahko namenijo v nepovratni (subvencije) ali povratni obliki (posojila, garancije) tako v obliki posojilnih skladov ali v obliki jamstvenih shem. Za pomoč lahko vlada s finančno institucijo oblikuje tudi posojilni sklad ali garancijsko shemo.
Podjetja bodo lahko po pojasnilih gospodarskega ministrstva prejela tudi predplačila za škodo, in to v višini do 10 odstotkov ocenjene škode. S tem ukrepom je predvideno sofinanciranje nastale škode na strojih in opremi, zalogah in izpadu prihodka. Po trenutni oceni bo to znašalo od 50 do 100 milijonov evrov. Ta pomoč pa se bo upoštevala pri naknadnem izplačilu dodeljenih sredstev v okviru programa odprave posledic škode v gospodarstvu.

Sam zakon o odpravi posledic naravnih nesreč namreč pod pogojem, da so na voljo proračunska sredstva, omogoča pripravo programa odprave posledic škode v gospodarstvu, po katerem bodo lahko oškodovana podjetja prejela tudi pomoč v višini do 60 odstotkov, če so imela škodo, ki je nastala in je upravičena do pomoči, zavarovano. V nasprotnem primeru je povračilo do 50 odstotkov. Izplačilo zavarovalnine se odšteje pri izračunu višine dodeljenih sredstev.

Za zagotavljanje likvidnosti podjetij ministrstvo napoveduje dva ukrepa. Prvi prinaša skupno 130 milijonov evrov sredstev, saj sprejeta zakonska novela omogoča SID banki in Slovenskemu podjetniškemu skladu, da prejeta sredstva v okviru ukrepov za spopadanje z ukrajinsko in energetsko krizo namenita tudi za odpravo posledic poplav.

Drugi ukrep pa v vrednosti 100 milijonov evrov omogoča t. i. finančni inženiring oz. kombiniranje nepovratnih in povratnih sredstev v obliki posojilnega sklada in garancijske sheme v enaki višini za investicije v osnovna in obratna sredstva.

Novela poleg tega vsem, ki so v preteklosti prejeli posojila od javnih skladov, omogoča, da zaprosijo za odlog plačila kreditov za obdobje 12 mesecev. Vlogo bodo morala oddati do 31. decembra.

Pomoč samozaposlenim

Samozaposleni, ki so bili registrirani najpozneje od 1. julija do uveljavitve novele zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav ne morejo opravljati ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, je za avgust, september, oktober, november in december na voljo pomoč v višini 1200 evrov na mesec. Pomoč bo oproščena vseh davkov in prispevkov. Za izplačilo pomoči bodo morali predložiti izjavo preko informacijskega sistema Finančne uprave.

Pomoč za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna, bo znašala 760 evrov na mesec, pomoč za kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa bo znašala 1020 evrov na mesec. Tudi v teh primerih morajo upravičenci predložiti izjavo preko informacijskega sistema Fursa.

Pomoč kmetijstvu

Na področju kmetijstva se uvaja možnost povračila škode oz. širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis.

V do sedaj veljavni zakonodaji kmetijska gospodarstva niso bila upravičena do pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu, če je bilo za neugodne vremenske razmere (pozeba, neurja z močnim vetrom in točo, močno in oblino deževje) mogoče pridobiti pomoč države v obliki subvencioniranja zavarovalne premije. V Sloveniji v tem trenutku ni mogoče pridobiti subvencije za zavarovalno premijo le za sušo. Ta novost bo veljala za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.

Nižja davčna olajšava za donacije

Podjetja in samostojni podjetniki, ki bodo za namen sanacije škode po poplavah donirali na poseben račun, ki ga je za ta namen v sredo odprla država, bodo letos lahko uveljavljali dodatno davčno olajšavo za donacije. Njihova davčna osnova se bo lahko znižala za celotni donirani znesek. Podatki za nakazilo so objavljeni na spletni strani ministrstva za finance, kjer so na voljo tudi vse podrobnosti in pravila glede nakazil.

Prostovoljno delo

Prostovoljci, ki sodelujejo pri sanaciji posledic poplav, imajo pravico do dodatne plačane odsotnosti z dela v obsegu največ sedem delovnih dni, ki jo bo delodajalcem v celoti povrnila država. Prostovoljec bo moral upravičenost do odsotnosti izkazati na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu.

14. avgust je razglašen za dan solidarnosti, ki bo dela prost, da bi vsakdo po svojih najboljših močeh pomagal prizadetim v poplavah. Tega dne se ne sme šteti v redni letni dopust, ne glede na to, kdaj je bil odobren, prav tako pa bodo delodajalci za ta dan dolžni zaposlenim izplačati nadomestilo plače.

Če delovni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na ta dan, pa lahko delodajalec delavcu odredi opravljanje dela, s tem da mu mora za ta čas skladno z določbami kolektivne pogodbe in/ali internih aktov izplačati dodatek za delo na dela prost dan.