Bi nas tudi sedanja vlada osamosvojila?
Spoznanje več | 21.07.2023, 08:34 Marta Jerebič
Pred lanskimi volitvami se je jasno pokazala moč levo usmerjene civilne družbe, ki je pravzaprav ščuvala samo proti Janezu Janši. V civilni pobudi Prebudimo Slovenijo pravijo, da se takšnega vzorca civilne družbe, kot smo jo videli recimo med kolesarjenjem in pa na RTV-ju, nikakor ne gredo. V Zboru za republiko dodajajo, da je vprašanje delovanja civilne družbe kompleksno, a izredno pomembno za aktualni trenutek slovenske družbe. Oba sogovornika v včerajšnji oddaji Spoznanje več, predsodek manj pa sta menila, da do delovanja civilne družbe na desnem polu kljub temu, da v javnosti ni tako močna kot na levem polu, vendarle ne smemo biti tako kritični.
Dostojna etična drža do sveta
Predsednica civilne pobude Prebudimo Slovenijo Vlasta Doležal Rus poudarja, da so njihov način delovanja izjave za javnost in srečanja s strokovnjaki, ki nekaj vedo o problematiki in imajo dostojno etično držo do sveta. »Če hočeš o čem odločati in kaj spreminjati, moraš o tem nekaj vedeti. Ne moreš samo razgrajati po ulicah.«
Bi nas sedanja vlada osamosvojila?
Pomen strokovnosti je izpostavil tudi član Zbora za republiko Janez Podobnik. »Ali si predstavljate, da bi imeli sedanjo vladajočo koalicijo v času pred, med in po osamosvojitvi? Ali bi nas osamosvojila? ... Problem je predvsem nekompetenca.«
Ali si predstavljate, da bi imeli sedanjo vladajočo koalicijo v času pred, med in po osamosvojitvi? Ali bi nas osamosvojila?
Brez kaosa ne more
Po besedah Vlaste Doležal Rus levo usmerjena civilna družba, ki je obilno financirana, povzroča incidente, umetne probleme in kaos. »Jaz mislim, da glede na svojo ideološko pripadnost, brez kaosa ne more. Ampak zanimivo je, da toliko ljudi to potegne za sabo, da jim verjamejo. Jaz tega preprosto ne razumem, ali se je pa ta kulturni nivo oziroma tudi socialni nivo tako spremenil v naši družbi, da tega nismo niti opazili.«
Huda neuravnoteženost na področju civilne družbe
V Sloveniji vlada huda neuravnoteženost na področju civilne družbe, a oba sogovornika menita, da desnosredinska civilna družba ni tako slaba kot mislimo. »Pozabljamo na nekaj, mi imamo en kup enih društev, imamo gibanje, imamo kulturne organizacije. Ne nazadnje septembra bodo objavljeni podatki v zvezi z oratorijih naših otrok. Kaj je to drugega kot civilna družba. Skratka vse te mlade ljudi prizadevni animatorji, ki so na koncu koncev civilna družba, čeprav se drugače imenujejo, oblikujejo, vzgajajo v nove domoljube. Seveda način, metode, so pa popolnoma drugačne.«
Kolegi z drugega brega Slovenske reke
Podobnik je za ključna izziva civilne družbe na desnem polu izpostavil vključevanje mladih in financiranje, poleg tega, da v teh zastrupljenih odnosih med nami iščejo prostore, kjer bo prišlo do dialoga. »In morda je to lahko priložnost tudi za najini institucij, da bi na nekatera srečanja povabili naše kolege z druge drugega brega reke, ki se ji reče Slovenska reka. Tukaj je lahko res priložnost za pravo civilno družbo različnih političnih svetovnonazorskih in ostalih opredelitev, da se srečuje in v tem smislu pa pomaga aktualni politiki.«
Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v našem spletnem arhivu.