"Zdravniki smo odločno proti evtanaziji!"

Slovenija | 25.07.2023, 12:37 Marjana Debevec

Zdravniki smo zavezani ohranjanju človekovega zdravja in življenja, kar je tudi naše osnovno poslanstvo, je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina. Po njegovih besedah zato ostro nasprotujejo predlaganemu zakonu, ki zdravnikom nalaga izvedbo evtanazije.

Slovensko zdravniško društvo nasprotuje predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in zagovarja stališče etične komisije Svetovnega zdravniškega združenja, ki povezuje 115 zdravniških društev.

»Zdravniki spoštujejo pacientovo avtonomijo in tudi pravico do vnaprej izražene volje, ki daje pacientu možnost, da avtonomno izrazi svoje želje o zdravstveni oskrbi za čas svoje nesposobnosti odločanja o sebi, vendar ta ne zajema tudi zahteve po pomoči pri prostovoljnem končanju življenja,« je pojasnil dr. Komadina.

Po njegovih besedah je treba spoštovati tudi ustavno pravico, ki določa nedotakljivost človeškega življenja.

Uboj človeka na njegovo željo?

»Predlagani zakon uvaja v slovensko družbo pomembno spremembo, to je pomoč pri samomoru in uboj človeka na njegovo željo, ki se samo na videz zdi demokratična, napredna in dobronamerna«, je izpostavila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojana Beović. Za podobne, vendar še zdaleč ne tako radikalne zakone, se je po njenih besedah do sedaj odločilo malo držav.

Poleg tega iz zgodovine poznamo podobne premiere, kot je evgenika. »Tisto, kar je v danem trenutku videti napredno, se je že izkazalo kot velika zabloda človeštva«, je poudarila Beovićeva.

Za samomor bo lahko zaprosil skoraj vsak starostnik

Zakon po njenih besedah ne omogoča avtonomnosti bolnika, ampak predvideva, da namesto njega odloča komisija, tudi ljudje, ki njegovega stanja v bistvu ne poznajo.

V 6. členu predloga je navedeno, da bolnik lahko zaprosi za postopek, če trpi zaradi terminalne bolezni, hude trajne bolezni s stalnimi ali ponavljajočimi se simptomi ali zaradi drugih okvar zdravja, katerih zdravljenje ne daje utemeljenega pričakovanja za ozdravitev ali izboljšanje stanja. Izključeni so akutno, ne pa kronično bolni psihiatrični bolniki.

»Tako je možno, da za postopek zaprosi katerikoli starostnik, ki po svoji presoji trpi zaradi kronične bolezni. Zakon s tem nagovarja ljudi, predvsem starejše, pa tudi invalide, da izhoda iz trpljenja ne iščejo v pomoči in medgeneracijskem sodelovanju, ampak v aktivnem končanju svojega življenja.«

Ker Slovenija trenutno ni sposobna nuditi dolgotrajne oskrbe, kaj šele vsem dostopne paliativne medicine, nas to zelo skrbi in je opozorilo še toliko bolj utemeljeno, je še dodala dr. Bojana Beović. Izkušnje iz držav, ki so podobne, a manj široke zakone že sprejele, kažejo, da se za postopke odloča širok krog ljudi, ki se z leti še širi.

Čez 20 let že 1000 evtanazij letno

»Če preračunamo število ljudi, ki se odločijo za tak postopek na Nizozemskem, na slovenske razmere, bo to v začetku pomenilo 300, čez 20 let pa 1000 smrti letno,« pravi dr. Bojana Beović.

Po njenih besedah predlogu zakona nasprotujejo številne zdravniške organizacije in ustanove, ki odražajo stališča različnih skupin zdravnikov. Ob tem posebej opozarjajo, da so zdravniki njegovi izvajalci, s čimer se neposredno posega v zdravnikovo poslanstvo ohranjanja življenja.

»Zaradi velikega tveganja, ki ga prinaša tako na široko napisan zakon v slovenskih razmerah, predlagamo, da se zakon umakne in nadomesti z zakoni in predpisi, ki bodo izboljšali stanje ranljivih ljudi v družbi,« je na novinarski konferenci še poudarila dr. Beovićeva.

Družba se bo usodno spremenila

Predsednik Komisije za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje dr. Božidar Voljč je spomnil na ključno razliko med terminalno opustitvijo zdravljenja in evtanazijo, na veliko kulturno, moralno in etično razliko med naravno smrtjo in usmrtitvijo.

»Če bo medicina prekoračila etično mejo med naravno smrtjo in usmrtitvijo, bo odnos do življenja in smrti usodno spremenila tudi družba,« opozarja dr. Voljč.

Študentov nočemo okužiti s to miselnostjo!

Do omenjenega zakona imata odklonilno stališče tudi katedra za medicinsko etiko in Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je v imenu dekana povedal dr. Štefan Grosek.

Dr. Grosek je opozoril, da je le peščica od 195 držav sprejela zakon, ki dovoljuje evtanazijo in pomoč pri samomoru: v Evropski uniji Belgija 2002, Nizozemska 2002, Luksemburg 2009, Španija 2021 in Portugalska 2023, zunaj EU pa Albanija 1999, v ZDA štiri države (Washington, Oregon, Vermont, Montana), samo pomoč pri samomoru pa Švica 1942 in Avstrija 2022.

Dr. Grosek je poudaril, da imajo zdravniki že več kot dve tisočletji nalogo, da zdravijo in lajšajo bolečine. Po novem predloga zakona pa bi postali sodelavci pri uboju ali celo umoru. Opozoril je še, da je dosedanja praksa evtanazije v državah, ki jo izvajajo, pokazala, da nobene varovalke ne morejo preprečiti zlorab.

Kot medicinska fakulteta nočejo okužiti z miselnostjo uničevanja življenja študente in študentke medicine ter zdravnice in zdravnike. »Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani jih mora vzgajati s humanističnimi načeli in zgledi naših učiteljev Šerka, Milčinskega in Trontlja ter nadaljevati s to tradicijo,« je pojasnil prof. dr. Štefan Grosek.