Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Mark GazvodaMark Gazvoda
Rok MihevcRok Mihevc
p. dr. Edvard Kovač (foto: STA)
p. dr. Edvard Kovač | (foto: STA)

P. Edi Kovač o nemirih v Franciji: "Kje so očetje?"

Svet | 06.07.2023, 10:24 Marcel Krek

Razmere v Franciji se po tednu dni nemirov v večjih mestih očitno vendarle umirjajo. Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je v torek nakazal, da je vrhunec nemirov mimo. Po njegovem mnenju je kljub temu nujno ostati »previden,« mestom, kjer so bile uničene stavbe in javna infrastruktura, pa je napovedal okrepljeno pomoč. V izgredih je med gašenjem požara življenje izgubil gasilec, več sto ljudi, tudi policistov, pa je bilo ranjenih. Zanemarljiva ni niti gmotna škoda, ki po ocenah osrednje francoske delodajalske organizacije znaša približno milijardo evrov. O vzrokih in posledicah nasilnih protestov in izgredov, smo se pogovarjali z nekdanjim predavateljem na univerzah v Toulousu in Bordeauxu, p. dr. Edijem Kovačem.

Vse bolj nasilne proteste, ki so nato prerasli v izgrede, je sprožil uboj še ne polnoletnega najstnika alžirskih korenin, ki naj bi ukradel avtomobil, nato pa ga je ob rednem prometnem nadzoru prejšnji torek ustrelil policist, proti kateremu že teče kazenski postopek.

Zakaj?

Ljudi je ujezil predvsem sistemski rasizem, za katerega so prepričani, da prežema francoske organe pregona. Dober poznavalec razmer v Franciji p. dr. Edi Kovač pravi, da fenomen rasizma opažamo po vsem svetu in da Francija nanj ni imuna. "Ampak to še vedno ne pomeni, da šest noči zažigaš avtomobile, napadaš županstvo, da bi napadali policiste, da so bili ranjeni in da bi prav plenili trgovine. To je pa, bom rekel, kot neko vojno stanje," je poudaril sogovornik. Stanje je sicer v najhujših dneh z istimi besedami opisal tudi sindikat francoskih policistov.

POSLEDICE NEMIROV:

Družba, ki se je naselila v Franciji, je brez očeta. To je v izvoru patriarhalna družina in tam ima oče prvo in zadnjo besedo, je velika avtoriteta. Nato pa otroci v Franciji vidijo, da oče ni nikakršna avtoriteta, da tudi sam sebe ne spoštuje, da je brezposeln, da njegova beseda ne velja, se francosko bolj nerodno izraža … Se pravi, odsotnost očeta. In to je nekaj, kar sesuva družino iz arabskih držav, ki prihajajo. -  p. dr. Edi Kovač

Opozoril je na težavo, s katero se soočajo patriarhalne priseljenske družine iz arabskih držav, kjer oče velja za absolutno družinsko avtoriteto, ko se naselijo v Franciji. Zbeganost otrok nato prepogosto vodi v poulično nasilje, tudi takšno, kot smo mu bili priče v zadnjih dneh. Skoraj polovica aretiranih med izgredi je bila namreč mladoletnih. Nekateri so bili stari le 12 let. p. Edi Kovač tako opozarja na odsotnost očetov, »(in) to je nekaj kar sesuva družino iz arabskih držav, ki prihajajo.«

Kako naprej?

Sogovornik meni, da francoski šolski sistem pri integraciji in preprečevanju prepuščanja otrok ulici ni učinkovit. Meni namreč, da otroci pogosto prehitro nehajo hoditi v šolo. Franciji zato predlaga nemški model, po katerem se mladi lahko določenega poklica ali obrti začnejo učiti že v zgodnjih najstniških letih, "ne pa da čakajo 15 let. Za uk je takrat že prepozno. Takrat so ti fantje že na ulici, takrat že preprodajo mamila," je opozoril.

Kot rešitev za nastalo situacijo vidi tudi okrepljeno pomoč države nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo z religijsko kulturo in uveljavljanjem pravne države s strani uradnih ustanov, saj se izgubljeni otroci prepogosto zatekajo k nasilju in fundamentalnemu, ostremu islamu: "Se pravi, da ti otroci kmalu doumejo, da je spoštovanje zakona nekaj svetega. Temu, kar rečejo Francozi "sekularna religija," se pravi humanizem, ki ima status religije. Da so ene stvari svete." Spomnil je, da si Francija prizadeva za oživljanje humanističnega, plemenitega islama po zgledu tistega v španski pokrajini Andaluzija ter Bosni in Hercegovini: "da ne bi ti mladi podlegali radikalnim imamom, ki jih prepričujejo, da je Zahod dekadenten in da ga čaka pekel, da so le oni rešitev. Tu vidim rešitvi," je sklenil p. Edi Kovač.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sicer v torek dejal, da bi država lahko v izrednih okoliščinah tudi omejila dostop do družbenih medijev. Ti so namreč služili za organizacijo nasilnih protestov in komunikacijo med nasilneži. Predlog je sicer naletel na precej ostrih kritik.

Svet, Novice
Tradicionalna maša na 1. šolski dan za Zavod sv. Stanislava (photo: Marjana Debevec) Tradicionalna maša na 1. šolski dan za Zavod sv. Stanislava (photo: Marjana Debevec)

Veselje, skrbi in mnogo pozitivnih spodbud

Današnji prvi šolski dan so nekateri pričakali z veseljem, drugi z žalostjo v srcu, tretji prestrašeni, prav vsi pa radovedni, kaj jim bo prineslo novo šolsko leto. Pri prvošolcih in dijakih prvih ...

Ljubljanska tržnica (photo: STA) Ljubljanska tržnica (photo: STA)

Zaščitimo Plečnikovo Ljubljano

Na ministrstvu za naravne vire in prostor bo v četrtek potekala druga ustna obravnava o gradbenem dovoljenju za gradnjo garažne hiše pod ljubljansko tržnico. Ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc ...

Mir, sončni zahod (photo: Unsplash) Mir, sončni zahod (photo: Unsplash)

Kako močno ga pogrešam…

Ena največjih bolečin za starša je, če si njegov otrok sam vzame življenje. A tudi pred tem neskončnim trpljenjem si na Radiu Ognjišče ne zatiskamo oči. V Večeru za zakonce in družine smo znova ...

Ovca (photo: Annette Meyer / Pixabay) Ovca (photo: Annette Meyer / Pixabay)

Rok Jeras: »Naši hlevi so postali bolnišnica«

Bolezen modrikastega jezika se izjemno hitro širi, predvsem rejci ovc se soočajo z velikimi izgubami. Novih uradnih podatkov na strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ni, ...

Glasen pozdrav in široki nasmehi otrok iz vrtca Montessori, ki deluje v Zavodu A M Slomška  (photo: Rok Mihevc) Glasen pozdrav in široki nasmehi otrok iz vrtca Montessori, ki deluje v Zavodu A M Slomška  (photo: Rok Mihevc)

Teden vzgoje 2025: Pedagogi upanja, romarji upanja

»Menim, da je prišel čas, v katerem se vsi zavedamo, da šola ni le institucija izobraževanja, temveč je še kako tudi prostor vzgoje. Mlade nekdo vzgaja. Tako kot puščava srka vodo, tudi mladi ...