Gostje v oddaji Pogovor o | (foto: Rok Mihevc)
Pogovor o potezah vlade, ki uničujejo duh slovenske osamosvojitve
Pogovor o Alen Salihović
Kljub številnim potezam aktualne vlade, ki ne kažejo spoštovanja do osamosvojitvenih procesov, bo dan državnosti, ki ga obeležujmo 25. junija, vseeno priložnost, da praznujemo iskreno in veselo.
Tako bi lahko kratko strnili povedano v sredini oddaji Pogovor o. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, zgodovinarji dr. Željko Oset, dr. Matija Ogrin in dr. Helena Jaklitsch ter novinarka iz Italije, Erika Jazbar, so bili kritični do ukinitve muzeja slovenske osamosvojitve in dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, a prepričani, da to ne sme vplivati na naš odnos do samostojne Slovenije, ki je bila ustanovljena pred 32. leti.
Pred 30. leti smo doživeli čas brez primere. »To je bil izreden čas, v katerem se je zgodil tudi slovenski "skupaj". Osamosvojitev nas je povezala zlasti v kritičnih trenutkih, zavezani smo bili volji velike večine.«
A kot je bilo v nadaljevanju pogovora mogoče slišati, te volje danes manjka. K temu pa negativno pripomorejo tudi odločitve aktualne vlade, med njimi ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in dneva žrtev komunističnega nasilja.
»Vsa dejanja naslednjih levičarskih vlad so več kot jasno kazala na to, da je beseda sprava zgolj prazna floskula in ravno z ukinitvijo Dneva spominjanja na žrtve komunističnega nasilja je vlada še enkrat potrdila točno to, da so to samo besede, da niti z enim dejanjem ne želijo ovrednotiti in pokazati, da je to, kar se je zgodilo, nedopustni zločin,« je dejala nekdanja ministrica v času vlade Janeza Janše, ki je ustanovila muzej in razglasila dan spomina, dr. Helena Jaklitsch.
Nekdanji direktor omenjenega muzeja, dr. Željko Oset pa je dodal: »Vezano na Muzej slovenske osamosvojitve bi rekel, da najbolj moti nasprotnike muzeja to, da je to zgodovinska prelomnica. Želijo poudariti, da se je vse začelo na Čebinah ali najpozneje v Vidmarjevi vili, da vse izvira iz tistega, da je bila takrat pripravljenost za samostojnost Slovenije, kar je zelo velika in debela laž."
Pomemben del slovenske zgodovine so žal tudi številna morišča in grobišča. Še vedno je odprto vprašanje, kdaj in če, bodo pokopali žrtve iz Macesnove gorice, kjer so izkopali več kot 3000 okostij.
Dr. Matija Ogrin: »Kar zadeva uradno proceduro, ima pristojnost, da to ureja, Komisija vlade RS za reševanje prikritih grobišč. Oni so v letni načrt dela vključili tudi ureditev pokopa in predlagali mesto pokopa na ljubljanskih Žalah za žrtve iz Macesnove gorice, a kolikor sem informiran, ta načrt komisije za leto 2023 leži v predalu. Vlada ga ni niti zavrgla, niti obravnavala, in tako se dela, ko nočeš ničesar storiti. Z več strani slišimo, da se država pogreza v neko regresijo v smeri bivše ideologije in kot se zdi, smo vsak dan dlje od spoštljivega pokopa.«
Kljub številnim težavam, ki smo jim priča, pa Erika Jazbar, novinarka iz Italije, vsem polaga na srce: »Najprej bi prosila matične Slovence, da se odpovejo morečemu vzdušju, naj odklopijo medije, če so oni krivi zanj in naj se zagledajo v lepoto tega, kar imamo. Pri nas je takega vzdušja manj, verjetno zato, ker imamo na Primorskem več sonca. Slovenska zgodovina je specifična, slovenska sedanjost je specifično slovenska, vsaka država ima svoje težave in svoje stranpoti, ampak slovenski narod gre po pravi poti naprej.«
