O kmetijstvu na posvetu Državnega sveta tudi Cestnik in Gržan

Slovenija | 02.06.2023, 14:51 Petra Stopar

Na današnjem posvetu v Državnem svetu, drugem domu slovenskega parlamenta, so govorci opozorili na pomen kmetijstva in podeželja za preživetje slovenskega naroda. Predsednik sveta Marko Lotrič meni, da stanje v slovenskem kmetijstvu še zdaleč ni rožnato in da bi morala biti kmetijska politika v državi ustrezno usklajena s kmetijskimi organizacijami.

Lotrič: Treba je dati kmetov ustrezno veljavo

Rdeča nit prispevkov je bila, da je kmetijstvo del slovenske narodne identitete in da je država dolžna zagotavljati zadostno preskrbo z varno hrano. To je Državni svet še posebej poudaril v pobudi za dopolnitev Ustave RS s pravico do prehranske varnosti, je dejal Lotrič. »Kmetom in obdelovanju zemlje je treba dati ustrezno veljavo in jih upoštevati kot enakovredne partnerje pri nastajanju politik.«

Tomažič: Številni pritiski

Po mnenju svetnika Branka Tomažiča je položaj kmetov vse slabši, saj se nanje vršijo številni pritiski: »okoljevarstveni, birokratski, dohodkovni položaj se slabša, kar je spodbudilo tudi nedavne kmečke proteste po Sloveniji.«

Smrkolj poziva k sožitju

Pomanjkanje dialoga pa je eden glavnih razlogov, ki so po besedah kmeta Cirila Smrkolja že v zgodovini pripeljali do kmečkih puntov, kakršen je bil pred 30 leti. »Pozivam vlado, stanovske organizacije, institucije sistema k dialogu, strpnosti, k razumevanju enih in drugih, mi vendarle živimo na tako majhnem prostoru, kot v hlevu, če je kakšna žival preveč agresivna, jo moraš celo izločiti iz hleva, ker škodi drugim. Pozivam tudi k sožitju in predvsem k temu, da pridemo v Sloveniji do socialnega miru.«

Lukšič: Brez tega nas ni

Kmetijstvo je eksistenčnega pomena za obstoj Slovenije in celotnega človeštva, je v razpravi opozoril politolog dr. Igor Lukšič: »in zato je smešno, da je treba politiko, državo, nagovarjati in prositi za sodelovanje, podporo ali dialog. Saj to je eksistenčno vprašanje, brez tega ni nič, nas ni.«

Cestnik o duhovni dediščini slovenskega kmeta

Na duhovno dediščino slovenskega kmeta je pokazal župnik v Frankolovem mag. Branko Cestnik. Kljub tehnologiji, ki prodira v kmetijstvo, meni, da se slovensko kmečko srce ni povsem vdalo hipnozi tehnike in golemu produkcijskemu odnosu do narave. »Bržčas tudi zato, ker je kmetovanje v veliki meri družinsko, vanj je vtkana stoletna identiteta rodbine, kmetija je nekakšen blagoslovljen mikrokozmos, kar je veliko več kot zgolj proizvodno sredstvo.«

Dr. Majda Černič Istenič s Slovenske akademije znanosti in umetnosti je predstavila tvegane delovne pogoje v kmetijstvu, medtem ko so pričakovanja javnosti do kmetov zelo visoka. Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za delo dr. Drago Čepar je poudaril potrebo po nujni družinski politiki za spodbujanje rodnosti, da Slovenija v naslednjih 25 letih ne bo ostala brez lastnih prevzemnikov kmetij. Župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič je osvetlil pomen kmetijstva z vidika zagotavljanja prehranske varnosti, ki postaja tudi nacionalna.

Gržan o interesu multinacionalk

Duhovnik Karel Gržan pa je kot problematično navedel sprejemanje zakonodaje v interesu multinacionalk na škodo kmetov in se zahvalil Državnemu svetu, ker si prizadeva k ohranjanju slovenske suverenosti tako na področju kmetijstva kot drugje.