Dr. Saška Roškar: V redu je tudi, če kdaj nismo v redu.

Via positiva 18. 05. 2023, 13:00 Nataša Ličen

Definicij duševnega zdravja je zelo veliko in vsak od nas si pod tem pojmom predstavlja kaj drugega. Načeloma pa Svetovna zdravstvena organizacija duševno zdravje opredeljuje kot stanje, v katerem se človek dobro počuti, izpolnjuje svoje potenciale, je hkrati v dobrem dobrem odnosu s seboj in z okolico. Je počutje, v katerem se sprejemamo, z vsemi svojimi pozitivnimi in tudi manj pozitivnimi lastnostmi, kot takšne seveda sprejemamo tudi druge ter okolico.

Kot da bi šlo za tekmovanje, kdo bo prikazal najširši nasmešek ali kdo bo ležal pod lepšo palmo.

Festival duševnega zdravja, nacionalni celodnevni dogodek o duševnem zdravju, na Gospodarskem razstavišču 18. maja.

Na dogodku sodeluje tudi sogovornica iz ene od naših minulih oddaj »Via positiva« doc. dr. Saška Roškar, univ.dipl.psihologinja in raziskovalka z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kaj je psihološka prva pomoč?
V predavanju s predstavljenim programom Psihološke prve pomoči in treh temeljnih korakov programa – prepoznava, pristop in pomoč. Znanja in veščine, ki jih naslavlja program, so usmerjena v nudenje osnovne pomoči osebi v duševni stiski dokler se stiska ne razreši ali ni na voljo strokovna pomoč. Program temelji na strokovnih smernicah, a je prilagojen za splošno javnost in ne zahteva posebnega predznanja.

Težave so trenutne, naša odločitev je lahko dokončna.

Spretnosti posameznika, njegovi talenti in veščine, so običajno opažene, težave nam povzročijo naše ne najboljše sposobnosti, oziroma, če se nam zdi da ne dosegamo ostalih in njihovih sposobnosti. Kako sprejeti tudi ta del sebe, da v nečem nismo najboljši?

"Družba in čas, v katerem smo, sta izrazito neprijazna do vseh nas, spodbujata perfekcionizem, stremljenje k popolnosti. Kot da gre za tekmovanje, kdo bo prikazal večji nasmešek, kdo bo ležal pod lepšo palmo. Nihče pa po drugi strani seveda ne objavlja fotografij, ko ta maska ni tako popolna, nasmešek ni najbolj širok, čeprav tudi s tem ni nič narobe. Kar moramo znova osvojiti je zavedanje, da je poponoma v redu tudi, če nismo vedno popolnoma v redu. "

Ne obupajmo – vedno pojdimo naprej v iskanje rešitev.

"Težave so trenutne, ni treba da bremena nosimo sami. Prav je ostati realen, seveda so težave in dogodki, ki so nepovratni, smrt ljubega človeka, prekinitev nam dragega in pomembnega odnosa. To bomo težko obrnili v pozitivo, je pa vse, kar ob tem doživamo trenutno in bo minilo. Bolečina, žalost sta zrcalo vsega lepega, kar smo doživeli. Ohranimo naravnanost, karkoli pride naproti, slabo in lepo, nič ni za vedno. Kar pride, tudi gre." 

"Seveda bi nam bilo lažje, če bi videli, da nas družba sprejema takšne kot smo. Nihče ne živi v vakuumu. Če živimo v družbi za katero vem, da spodbuja in je v njej pomembno biti uspešen, lep, vedno dobre volje, bom seveda tiste svoje lastnosti, ki od tega odstopajo, da sem kdaj žalostna, morda včasih celo depresivna, ne vedno najboljšega izgleda, težje izražala. V dveh smereh moramo delati, posameznik mora delati na sebi, sprejeti manj bleščeče plati sebe, hkrati pa delati tudi z družbo da zmanjšamo stremljenje k popolnosti, blišču in presežkih. Če bi kot družba ozavestili, da ni vrednota vedno biti najboljši, vedno biti popoln, bi s tem počasi, počasi odpirali vrata senzibilnosti, občutljivosti do ljudi med nami, ki niso v tako dobri koži in bi k njim zmogli in znali tudi pristopiti."

Če smo v stiski in takrat pomagamo drugemu, ki je prav tako v stiski, je to blagodejno tudi za nas, ker se počutimo koristne. Kdor sprejema našo pomoč pa vidi. » Aha, nekdo me je opazil in mu je mar zame.

Že več kot desetletje se dr. Saška Roškar intenzivno posveča raziskovanju in preprečevanju samomorilnega vedenja. Sodelovala je v številnih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih, pri razvoju in implementaciji različnih preventivnih programov za preprečevanje samomorilnega vedenja za različne ciljne skupine, sodelovala je v skupini za pripravo Resolucije za Nacionalni program za duševno zdravje. Izkušnje ima s svetovalnim, pedagoškim in raziskovalnim delom. Vključena je v različne preventivne in promocijske projekte, sodeluje pa tudi z drugimi inštitucijami, ki so dejavne na tem področju. V sodelovanju z Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice sodeluje pri izvajanju predavanj pri predmetu »Promocija zdravja«, na Oddelku za psihologijo FF UM pa izvaja predavanja pri predmetu Duševno zdravje. Je svetovalka na mladinskem spletnem portalu TO SEM JAZ.