Prvi konec tedna v juniju po vsej Sloveniji nabiralniške delavnice. | (foto: festivalnabiralnistva.si)
Dr. Katja Rebolj: Vsaj sto rastlin, koristnih plevelov, je v naši Sloveniji vse dni na voljo za vsakodnevno prehrano.
Via positiva Nataša Ličen
Nabiralništvo je pestro. Je ljubeče do narave. Način življenja nabiralcev je poseben. Kakšen in kaj vse se skriva okoli nas in kako lahko tudi sami zaživimo bolj naravno, lahko spoznamo na prvem slovenskem Festivalu nabiralništva, v soboto, 3. in 4. junija, v organizacijo katerega je vpeta sogovornica, ki smo jo povabili k pogovoru za oddajo »Via positiva«.
Biologinjo, dr. Katjo Rebolj, doktorico znanosti, lahko podrobneje spoznamo in vstopimo v njen svet raziskovanj in zanimanj tudi preko spletne strani Rožma.
Festival nabiralništva
Odpre se ob 9. uri, ko se bodo v soboto, 3. junija, po vsej Sloveniji istočasno začele nabiralniške delavnice. Vodili jih bodo slovenski nabiralci in gobarji. Z delavnicami želijo razširiti znanje o divji hrani okoli nas in udejaniti načela nabiralniške etike in spoštovanje do narave.
Okoli nas je ogromno rastlin, ki bi jih lahko vsak dan nabrali za prehrano.
»Lepo je tudi ob tihih deževnih dneh, ko med sprehodom v majskem gozdu lahko nabiram določene rastline, ki so posebej odlične prav sredi dežja«, je uvodoma v pogovoru dejala dr. Katja Rebolj.
Ko nabiramo rastline za shranjevanje jih trgamo ob suhih dneh in ko so sokovi v njih optimalni. Za nabiralništvo pa ni posebnega časa, rastline sproti naberemo in le toliko, kot jih trenutno potrebujemo za obrok.
Menim, da moramo upoštevati tako znanost kot tradicionalno medicino.
»Nabiralništvo je v splošni javnosti razumljeno kot bolj zastarel pojem, nanj gledamo nekoliko primitivno, a dandanes so še vedno tudi lovsko nabiralniške skupnosti in med njimi so tudi staroste. Zame so te skupine, kot za raziskovalko, zelo zanimive. Nabiralništvo radi primerjamo z zeliščarstvom. S slednjim nekaj gojimo, zbiramo, shranjujemo. Nabiralništvo pa je za vsak dan, ko nabiramo zelišča, divje rastline, ki prosto rastejo okrog nas v naravi, za sprotne dnevne potrebe. Znanost mi zelo pomaga pri nabiralništvu. Znanost ima včasih težavo prehajanja v splošno vedenje javnost. Mnenja sem, da je prav upoštevati tako uradno znanost kot znanje tradicionalne medicine.«
»Na terenu se veliko srečujem s starejšimi, pregledujem staro literaturo, da pridem do čim več podatkov, ki jih želim potem zapisati na poljuden način, da bi prišle prav številnim ljudem. To je proces, ki se odvija postopoma. Okoli nas je ogromno rastlin, ki bi jih lahko vsak dan nabrali za prehrano. Pozimi imamo veliko različnih korenin, še vedno pa ostane tudi nekaj nadzemnih poganjkov in je dovolj možnosti za nabiranje praktično v vsakem obdobju leta.«
Zelo rada študiram te rastline, izmed tritisočpetsto rastlin jih seveda še ne poznam dovolj, to se ne bo nikoli končalo. Moje delo je na terenu, v opazovanju vseh procesov v naravi.
»Rastline, koristne plevele, začnemo v svojo prehrano dodajati postopno, z njimi si lahko zagotovimo ogromno hranil. Kot rečemo hrana je zdravilo, zdravilo je hrana. Stari rek tudi pravi: »Kar raste okrog nas je namenjeno nam in bližnjim v pomoč ob različnih težavah." Vidim pri svoji družini, kako manj hodimo po živila v trgovino, ker vse bolj vključujemo te rastline v svojo prehrano.«
»Slovenija ima na svoji površini izjemno biotsko bogastvo. Po biodiverziteti smo v svetu zelo zanimivi in daleč presegamo sosednje ter ostale evropske države, pa se tega ne zavedamo toliko.«
