Papež se je na letalu pogovarjal z novinarji | (foto: Vatican Media)
Papež Frančišek: V vsakem pravem znanstveniku je nekaj pismouka, duhovnika, preroka in mistika
Papež in Sveti sedež s. Meta Potočnik
Papež Frančišek je včeraj sklenil svoj tridnevni apostolski obisk Budimpešte. Pred odhodom je na mednarodnem budimpeškem letališču potekala poslovilna slovesnost, nato se je papež približno ob 20. uri vrnil v Rim. Sklepni popoldanski nagovor je namenil kulturnikom in znanstvenikom na Fakulteti za informatiko in bioniko Katoliške univerze Péter Pázmány. Na letalu pa je odgovarjal med drugim na vprašanja o vračanju ukrajinskih otrok iz Rusije in vprašanju odnosa Evropske unije do migrantov.
V svojem nagovoru na fakulteti je papež razmišljal o besedi kultura, ki izhaja iz glagola kultivirati. Kdor ljubi kulturo, nikoli ne čuti, da bi že vse dosegel ali da je vse postavljeno na svoje mesto, ampak v sebi nosi zdrav nemir. Išče, sprašuje, tvega in raziskuje; zna izstopati iz lastnih gotovosti in se ponižno podati v skrivnost življenja. V svoji misli o tehniki in človeku se je naslonil na velikega teologa in človeka globoke vere Romana Guardinija, ki tehnike ne demonizira, saj omogoča, da bolje živimo, komuniciramo in imamo številne prednosti. Opaža pa nevarnost, da bi ta lahko uravnavala življenje ali celo gospodovala nad njim.
»Človek izgubi vse notranje vezi, ki mu dajejo celovit občutek za mero in oblike izražanja v harmoniji z naravo« in »medtem ko je v svoji notranji biti postal brez obrisov, brez mere, brez smeri, samovoljno določa svoje cilje in primora sile narave, ki jih obvladuje, da jih uresničujejo« In tistim, ki so živeli za njim, je zapustil vznemirjajoče vprašanje: »Kaj se bo zgodilo z življenjem, če se bo končalo pod tem jarmom? […] Kaj se bo zgodilo, […] ko se bomo znašli pred prevladujočimi imperativi tehnike? Življenje je že uokvirjeno v sistem strojev […] Ali lahko v takšnem sistemu življenje ostane živo?«
Pri tem je papež opozoril na ekološko krizo in predvsem na pomanjkanje omejitev oz. logiko, ki pravi: »lahko se naredi, torej je dovoljeno«. Le-ta v središče ne postavlja osebe in odnosov, temveč posameznika v želji po dobičku.
Kot odgovor na te nevarnosti je papež postavil vlogo univerze, ki je nekakšno »svetišče«, v katerem je znanje poklicano, da se osvobaja ozkih meja imetja in posedovanja, da bi postalo kultura:
»V vsakem pravem znanstveniku je nekaj pismouka, duhovnika, preroka in mistika«; ter da »s pomočjo znanosti ne želimo samo razumeti, ampak tudi storiti to, kar je prav, to je zgraditi človeško in solidarno civilizacijo, trajnostno kulturo in okolje. S ponižnim srcem se lahko povzpnemo ne le na Gospodovo goro, ampak tudi na goro znanosti«
Svoj nagovor je sklenil z opažanjem, da se je na Madžarskem zgodil prehod iz komunizma v konzumizem. Obema »izmoma« je skupna napačna predstava o svobodi. Od zavirane svobode k svobodi brez zavor nas lahko vodi samo spoznanje samega sebe, ki pomeni, da znamo prepoznati lastne meje in brzdati svojo domišljavost glede samozadostnosti.
Na letalu tudi o migracijah in pomoči Ukrajini
Na letalu je papež kot ponavadi odgovarjal na vprašanja novinarjev. Glede migracij je bila jasen: to je težava, s katero se mora soočiti celotna Evropska unija, ne le Ciper, Grčija, Malta, Italija in Španija. Pri tem je opozoril na premajhno rodnost evropskih držav, na kar že opozarjajo tudi nekatere vlade. Primer: Povprečna starost v Italiji je že 46 let, v Španiji je še višja in vedno več je zapuščenih vasi. Tem državam z nizko stopnjo rodnosti lahko pomaga tudi migracijski program, vendar dobro izpeljan po vzoru nekaterih držav.
Znano je, da je predsednik Volodimir Zelenski papeža za pomoč pri vrnitvi prisilno odpeljanih otrok v Rusijo. Na vprašanje o pomoči Vatikana je odgovoril:
»Mislim, da je to mogoče, saj je Sveti sedež že posredoval v nekaterih primerih izmenjave zapornikov. To je pravično in moramo pomagati. Razmišljam tudi o ženskah, ki prihajajo v naše države z otroki, njihovi možje pa so bodisi mrtvi v vojni. Ko navdušenje upade, te ženske hitro ostanejo brez zaščite, in v nevarnosti trgovine z ljudmi. Zato moramo še naprej skrbeti za te begunce.«
Tako je 86-letni papež Frančišek sklenil svoje 41. apostolsko potovanje.
