Kmetje 25. aprila s traktorji v prestolnico. Golob odgovarja z zamrznitvijo odstrela.
Kmetijstvo | 18.04.2023, 17:08 Robert Božič
Čez teden dni, v torek 25. aprila, bodo v Ljubljano ob 12.05 protestno s traktorji prišli kmetje iz vse Slovenije. To bo njihov odgovor »na vladno izigravanje«, saj so bili postavljeni pred dejstvo, da niso mogoče ne na sestanku s predsednikom vlade obljubljene spremembe Strateškega načrta prihodnje Skupne kmetijske politike, kot tudi ne reševanje vprašanj povezanih z vzpostavitvijo obveznih režimov Natura 2000, pravi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. Premier dr. Robert Golob odločitev ocenjuje kot politično in napoveduje »zamrznitev odstrela zveri.«
Medved: Nič se ne da urediti... Pravijo...
Gradivo, ki jim ga je na pogajanjih posredovala vladna stran, je nepopolno in zavajajoče ter brez pravnih in strokovnih podlag, je na dopoldanski novinarski konferenci na Igu dejal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.
»Odgovori so bili podani v smeri, kaj se ne da urediti. Enostavno nič se ne da v teh okoljskih ukrepih,« opozarja Medved in ob tem spomni na zahteve glede t.i. pogojenosti, režimov Nature 2000 in dejstvo, da vladna stran ni pripravljena popuščati, kar onemogoča pogajanja.
Florjančič: Način komunikacije je nedostojen
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je v svojem nastopu opozoril na škodljive posledice prevelikih površin pod režimom Nature 2000, ki bodo nekaterim kmetijam kmetovanje onemogočale v tako velikem obsegu, da ne bo več ekonomsko upravičeno.
Razlog za odstop od pogajanj pa je po njegovih besedah: »Ker je način komunikacije (vladne strani) z nami, podajanje odgovorov, zavajanje, nedostojen razvite demokratične države.«
Žveglič: Kaplja čez rob
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič pa je dodal: » Kaplja čez rob vsemu temu, je bila vložitev novele Zakona o zaščiti žival v zakonodajno proceduro, ki se seveda norca dela iz stroke in iz vseh rejcev!«
Novela zakona o zaščiti živali, po trditvah kmetov prinaša nerazumljive in ustavno sporne prakse, oblikovana pa je bila brez sodelovanja veterinarske stroke kot tudi rejcev živali. Z novelo bi namreč društvom, ki bi na podlagi tega zakona pridobila naziv delovanja v javnem interesu na področju zaščite živali, omogočili aktivno sodelovanje pri svetovanju skrbnikom živali in sodelovanje z nadzornimi organi v primeru ugotovljenih nepravilnosti, tako da se imenuje pooblaščene svetovalce za zaščito živali.
Kaj kmetje zahtevajo?
Kmetje so zahteve do vlade 24, marca zbrali v 15. točkah. Najpomembnejše med njimi so, da naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, da naj se ponovno preuči in zmanjša območja Nature 2000, da se kmetov ne obremenjuje z novimi davki, da so ukrepi Skupne kmetijske politike jasni in administrativno enostavni ter da se plačila ukrepov kmetijske politike uskladijo z inflacijo ter namenijo izključno kmetijstvu in ne tudi nevladnim naravovarstvenim organizacijam.
Kmetje so zahtevali tudi zmanjšanje prenamnožene populacije zveri in divjadi, učinkovito zakonodajno zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in njihovo ohranitev za pridelavo hrane, obravnavo živinoreje kot osnove trajnostnega kmetovanja ter popolno zavrnitev uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev na ravni celotne države
Ule: Potrebno je ukrepati danes, ne jutri!
Irena Ule predsednica Zveze kmetic Slovenije je na Igu, v imenu kmečkih žena povedala, da se bodo trudile še naprej, kot so se do sedaj, »da pridelamo zdravo hrano za vnuke, za otroke in za vse državljane. Res pa je, da pod takimi pogoji, kot se zdaj obetajo, je to nemogoče in potrebno je ukrepati danes, ne jutri!«
"Mladi odhajajo s kmetij prav zaradi tega, ker nimajo več pogojev za delo, saj se jih omejuje na vseh straneh. Rezultat tega je, da se slovenske kmetije marsikje že zapirajo," še opozarja Irena Ule.
Anja Mager: Mladi želimo kmetovati, a ne za vsako ceno
»Vsi se zavedamo, da živimo v raju pod Triglavom. Kot večkrat rečemo, se vsi zavedamo, da ta raj ni samoumeven, ampak, da smo do tega raja prišli zaradi vseh generacij kmetov pred nami, ki so iz roda v rod to ljubezen do zemlje in kmetijstva gojili ...«
»Ampak to zdaj več ni samoumevno in spet se bom ponovila: Mladi želimo kmetovati, ampak ne za vsako ceno in ne pod temi pogoji, ki se nam jih sedaj narekuje. In tudi ne dovolimo več, da se nam pripisuje, da smo krivec za vse. Vse, kar mi zahtevamo in želimo, so dostojni pogoji za realno kmetovanje in za dostojno življenje na naših kmetijah in hkrati pozivamo vse Slovence, da nas podprete pri naših prizadevanjih. Za dostojno življenje in za vašo zdravo prihodnost. Dovolj je!« je sklenila predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager.
Golob: V pogajanja smo stopili iskreno ... Vse odločbe o odstrelu zveri se zamrzne!
Premier Robert Golob odločitev predstavnikov kmetov za prekinitev pogajanj obžaluje. Kot je dejal v izjavi za STA so na vladni strani vstopili v pogajanja iskreno in verjeli, da je iskrena tudi druga stran.
"Tako hiter odhod s pogajanj daje misliti, da je morda zadaj kaj drugega, in to politika, ne pa dejansko interes, v tem primeru kmetijstva. A čas bo pokazal, kaj je res zadaj," je dodal premier in se dotaknil tudi odvzema divjih zveri iz narave.
»Sam menim, da je potrebno to področje znova preučiti. Zato sem danes pozval ministra za naravne vire in prostor, da vse odločbe na to temo zamrzne, in se temu vprašanju ponovno posvetimo, ali je odvzem zveri kot je predviden, dejansko ustrezen,« je zaključil Golob.
Kronologija
Spomnimo. 16. marca se je na Igu odvila okrogla miza, na kateri so barjanski kmetje obema pristojnima ministrstvoma in vladi postavili 11. zahtev, kot odgovor na uvedbo režimov Natura 2000 na barju. Nanja do danes še niso dobili odgovora.
Dogajanje na Igu je botrovalo vseslovenskemu opozorilnemu protestu kmetov, ki se je odvijal 24. marca, ko je bilo vladni strani postavljenih 15 zahtev.
Po sestanku pri predsedniku vlade, 3. aprila, sta bili oblikovani dve delovni skupini, ki naj bi v roku meseca dni poskušali najti rešitve. Za današnji sestanek pa so kmetje dobili gradivo, v katerem je bilo pojasnjeno, zakaj se »nič ne more spremeniti«, namesto predlogov, kako bi prišlo do ustrezne urejenosti tega področja.