Voditeljica Lidija Golc in gostje: Daniel Mešnik, Marija Weber-Ogris in Martin Kuchling | (foto: Matjaž Merljak)
Skrb za kulturo, družabnost in vzgojo samozavesti
Slovenci po svetu | 04.04.2023, 12:41 Matjaž Merljak
Širok spekter delovanja ima vsako od slovenskih kulturnih društev na avstrijskem Koroškem. V prvi vrsti je ohranjanje in učenje jezika, tudi narečja in ohranjanje stikov, med seboj in z drugimi, tudi v matici. V tri koroške doline - Ziljo, Rož in Podjuno - smo pogledali in slišali, kako delujejo slovenska kulturno-prosvetna društva iz Zahomca, Bilčovsa in Velikovca.
V oddaji Slovencem po svetu in domovini smo predvajali posnetek prireditve Naša društva, ki je sodila v sklop 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani. Mag. Lidija Golc se je pogovarjala z Danijelom Mešnikom, Marijo Weber-Ogris in Martinom Kuchlingom, ki predstavljajo tri društva: SPD Zila, Bilka in Lipa, Velikovec.
Daniel Mešnik je doma v Gorjanah v Spodnji Ziljski dolini, kjer je tudi preživel otroštvo in mladost. V Celovcu je obiskal slovensko gimnazijo in pedagoško akademijo, kjer se je izobrazil za ljudskošolskega učitelja. Poučuje v Štefanu na Zili. Že od mladih let je tesno povezan s kulturnim društvom SPD Zila, ki je bilo ustanovljeno leta 1904. Delo društva se večinoma odvija v občinah Straja vas in Bistrica na Zili. Obstajajo pa tudi dolgoletne povezave v Kanalsko dolino in v Slovenijo. Daniel Mešnik se v prostem času ukvarja z naravo, z zgodovino, s starinami ter umetnostjo: tudi sam namreč likovno ustvarja. Riše in oblikuje les. Društvu predseduje leto in pol. K sodelovanju skušajo privabiti mlade, predvsem z lutkami. Prirejajo kulturne prireditve, pripravljajo zemljevid z ledinskimi imeni, izdajajo knjige, ohranjajo slovenščino in narečje. Njihovo središče je v Zahomcu, kjer stoji 'šiša'. Govoril je tudi o avtorici zgodb in basni iz Ziljske doline Mariji Bartholoth in o letošnji Tischlerjevi nagrajenki Milki Kriegl - obe sta Ziljanki.
Imamo iste težave in isto veselje pri tem društvenem delu, hitro nam zmanjka sogovornikov v slovenskem jeziku ...
Marija Weber-Ogris je doma v Želučah v občini Bilčovs v Rožu. Po poklicu je učiteljica in poučuje na dvojezični ljudski šoli v sosednji občini Šentjakob v Rožu. Je odbornica Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih žena. Z društvom BILKA je povezana že od mladih let ... Redno moderira tudi občinske prireditve v obeh deželnih jezikih. Društvo e bilo ustanovljeno leta 1912, sama mu predseduje več kot deset let. Pri Bilki deluje več sto aktivnih članov, občina šteje 1800 prebivalcev. Jezikovno znanje nazaduje, a še vedno je nekaj družin, ki dosledno govorijo slovensko. Redki so tisti v kraju, ki ne govorijo slovensko. Delujejo trije zbori: mešani, moški in otroški - Bilkice, ki letos praznuje 20 let. Že najmlajši so tako vključeni v društvo. Pod okriljem Bilke sta tudi dve gledališki skupini in skupina Otroške ure. Marija Weber-Ogris se zavzema za kakovosten otroški in mladinski program pri društvu. Pomembno se ji zdi, da nudi društvo otrokom in mladini zunajšolske dejavnosti, kjer se pogovarjajo v slovenskem jeziku in imajo možnost za dodatno izboljšanje jezikovne kompetence. Soočajo pa se s pomanjkanjem prostorov …
Vsi naši kulturniki, člani in pevci veliko prostega časa posvetijo društvu, to nas druži in povezuje, je pa to vse težje ...
Martin Kuchling je koroški slovenski avtor srednje generacije. Živi v Štriholčah pri Velikovcu in je predsednik Prosvetnega društva Lipa v Velikovcu. Doslej je izdal tri romane in pesniško zbirko, napisal in uprizoril je tudi dramsko besedilo Veter v grapah Korotana. Martin Kuchling je dejaven tudi v iniciativi Slovenščina v družini, ki se zavzema za negovanje slo-venskega jezika zlasti v mešanih zakonih. Je poslovodja celovške KKZ – Krščanske kulturne zveze. Martin Kuchling je dejaven tudi v iniciativi Slovenščina v družini, ki se zavzema za negovanje slo-venskega jezika zlasti v mešanih zakonih. Je poslovodja celovške KKZ – Krščanske kulturne zveze.
Danes je lažje biti Slovenec na Koroškem, a tega se je treba zavedati in se za vsako slovensko besedo v javnosti dosledno zavzemati.
Materinščina njegove žene je nemščina. »Njen oče je z menoj še velikokrat govoril slovensko. Vesel je bil, da najina otroka, njegova vnuka, govorita slovensko, rekel pa je tudi, da je škoda, da svojih otrok ni mogel naučiti slovensko, češ da so takrat bili pač taki časi.« S svojima otrokoma Martin govori dosledno slovensko. »Če tega ne narediš, otroci ne govorijo slovensko. Otrok hitro razume, da jezik, ki je zdaj prisoten, potem pa spet ne, ni pomemben. In odgovarjajo samo še po nemško.«
