Maja MorelaMaja Morela
Jakob ČukJakob Čuk
Marjana DebevecMarjana Debevec
Bled (foto: Walkerssk / Pixabay)
Bled | (foto: Walkerssk / Pixabay)

Okvir in krinka?

Novice | 27.04.2023, 13:21 Tone Gorjup

Državni praznik, ki ga praznujemo 27. aprila, se je v samostojni Sloveniji uradno imenoval »Dan upora«. Pozneje so ga nekateri preimenovali v »Dan upora proti okupatorju« in ga skušali čimbolj približati nekdanjemu Dnevu osvobodilne fronte.

Med prazniki, ki se jim del prenovljenih komunistov na začetku devetdesetih let ni želel odpovedati, je bil tudi dan Osvobodilne fronte. Zato smo v samostojni državi dobili kompromisni »Dan upora«.

To naj bi bil nekakšen spomin na dogodke in ljudi, ki so se skozi tisočletno zgodovino slovenskega naroda upirali tuji oblasti na naših tleh, se zavzemali za več pravic in končno omogočili, da je Slovenija postala samostojna država.

Osvobodilna fronta ni pomenila resničnega upora proti okupatorju, ampak okvir in krinko za nasilen prevzem oblasti, za izvedbo komunistične revolucije.

A v nekaj letih se je praznik preimenoval v Dan upora proti okupatorju. Zunanja praznovanja pa je vedno bolj spremljala senca Osvobodilne fronte. Dejstvo je, da je komunistična partija ta dan zgradila na laži, da gre za fake news.

Zgodovinarka Tamara Griesser-Pečar je pred leti povedala: »Dolgo je 27. april bil praznik OF, po osamosvojitvi pa dan upora, čeprav na ta dan leta 1941 ni bilo ne OF in ne upora, saj je bila partija še vezana na Hitler-Stalin pakt. Takrat je bila ustanovljena Protiimperialistična fronta in šele po napadu na Sovjetsko zvezo so komunisti korigirali smer od antiimperlializma k antifašizmu...«

Anton Drobnič, ki je osvobodilno fronto izkusil na svojih ramenih, pa je o 27. aprilu dejal: »Leta 1941, v času pakta med Hitlerjem in Stalinom, je bila ustanovljena Protimperialistična fronta proti zahodnim zaveznikom. Šlo je torej za zavezništvo z okupatorjem in ne za upor proti njemu. Tudi kasneje ustanovljena Osvobodilna fronta ni pomenila resničnega upora proti okupatorju, ampak okvir in krinko za nasilen prevzem oblasti, za izvedbo komunistične revolucije. Ker resničen namen komunističnega vodstva ni bila nacionalna osvoboditev, so se boja proti okupatorju lotili tako, da je to ustrezalo njihovim pravim ciljem: izzivati okupatorja k zločinskim represalijam zoper slovensko prebivalstvo...«

Nekateri tako danes praznujejo dan upora, drugi dan upora proti okupatorju, tretji pa dan Osvobodilne fronte oziroma fronte proti zahodnim zaveznikom.

O prazniku tudi dr. Ogrin in dr. Možina

O vsebini današnjega praznika smo se zjutraj med 8.00 in 8.30 pogovarjali z dvema eminentnima gostoma in sicer sodelavcem ZRC SAZU in predsednikom Nove slovenske zaveze dr. Matijem Ogrinom ter zgodovinarjem dr. Jožetom Možino. Slednji pravi, da se na današnji dan, ki ga imenujemo praznik, ni zgodilo pravzaprav nič.

Dr. Matija Ogrin pa je na vprašanje o spravi odgovoril, da je to dejansko » moralno vprašanje, vprašanje sočutja, ki ga zmoremo, ali ne. Brez sočutja pa dejansko ne moremo imeti demokracije.«
In brez resnice tudi ne.

Novice
Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.