dr. Jože Ramovš | (foto: Marjana Debevec)
Zakaj je vez med vnuki in starimi starši tako zelo posebna?
Novice Marjana Debevec
Na današnji velikonočni ponedeljek se sorodniki po običaju obiskujejo med seboj. Tako prihaja tudi do tistih medgeneracijskih stikov, za katere v hitrem tempu časa med letom ni priložnosti. Zakaj je vez med vnuki in starimi starši tako zelo pomembna, je za naš radio pojasnil antropolog in predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, dr. Jože Ramovš.
Že genetik Gregor Mendel je ugotovil, da biološka genetika preskakuje eno generacijo, torej da se tiste lastnosti, ki so jih imeli stari starši, spet pogosteje pojavijo pri vnukih. Podobno se dogaja tudi v duševni in duhovni razsežnosti. Med vnuki in starimi starši je neka posebna bližina, ki krepi človeško zorenje obeh. »Vsak od njih daje drugemu nekaj, kar ta potrebuje, in prejema od drugega nekaj, kar sam potrebuje za svoje zorenje,« je za naš radio pojasnil antropolog dr. Jože Ramovš.
Med starimi starši in vnuki so komplementarne zlasti tri stvari: čas, čustva in izkušnje. »Stari starši imamo po upokojitvi na voljo ves svoj čas. Majhen otrok potrebuje veliko časa. Stari človek jo pa ima in jo mora nekam smiselno dati.«
Na starost bolj kot pamet zorijo čustva, človek dobiva večja notranjo stabilnost, globlje zaupanje v življenje. »Otrok potrebuje stabilna, trdna tla; ne samo, da bo shodil, ampak tudi simbolično, da se bo ukoreninil in počutil sprejetega na svetu.«
V starosti lahko po besedah dr. Ramovša uglasimo in dopolnimo vse svoje izkušnje. Če star človek zori v notranji vedrini, sproščenosti in enostavnem življenju, vnuk to čuti in srka vase. Star človek pa ob tem predajanju svojih izkušenj doživlja njihov smisel.
Celotnemu pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem, v katerem bo spregovoril tudi o odnosu do starejših, smislu staranja in odnosu do evtanazije, lahko prisluhnete v Mozaiku dneva.
