Radijski misijon 2023 - 1. pogovor: »Ko se temelji reda podirajo ...« #VIDEO

26. 03. 2023, 16:45 Uredništvo Radia Ognjišče

Moralni propad družbe traja že nekaj desetletij in kljub naporom tistih, ki vidijo dno brezna, v katerega nas silijo določene skupine, se pogrezamo vedno globlje. Kako rešiti sebe, da ne pademo v past obupa? Kako se odzivati?

Tema prvega dne letošnjega radijskega misijona je vzeta iz Psalma št. 11, ki govori o hudih preizkušnjah in o tem, kaj lahko v takšnih razmerah stori pravični.

»Ta spopad je pravzaprav en duhovni boj, ki traja vso zgodovino. Od tistega trenutka, ko se je človek uprl Bogu, ko je človek rekel Bogu ne. Zato, ko me sprašujete, kako sam doživljam ta kolosalni spopad, ja, gotovo ne v smislu strahu, da me je strah pred tem! Zakaj ne? Zato, ker je Bog razodel, že takoj po tem, ko se mu je človek na nek način uprl, da bo, tudi v tem kolosalnem dogajanju in negativnem dogajanju, z nami, da bo z nami. Da nam je obljubil, da nas ne bo pustil same,« v prvem misijonskem pogovoru pravi nadškof Marjan Turnšek. Z njim se pogovarjata Marjana Debevec in Tadej Sadar.

Nadškof Marjan Turnšek to božjo obljubo, da nas ne bo pustil same, razume najprej kot veliko upanje, hkrati pa tudi kot vabilo, da ne ostanemo pasivni.

»Torej Bog ni rekel Adamu in Evi, zdaj pa vidva počivajta, jaz bom pa popravljal to, kar sta vidva zdaj polomila. Ne! Poklical je k sodelovanju, obljubil, da bo On odrešil to, kar človek ne more, da bo odrešil to zlomljenost človeštva v njegovi notranjosti.«

»Tega človek ne more sam popraviti, zato mu je obljubil pomoč. Povedal pa mu je, da bo pri tem moral sodelovati in k temu sodelovanju spada tudi trpljenje, bolečina, ki jo bo moral na nek način znati sprejeti in ovrednotiti ...,« še pravi nadškof Turnšek.

PSALM 11: Gospod preiskuje vse ljudi

1 Pri Gospodu imam zatočišče, kako mi morete govoriti:
»Odlêti na goro kakor ptica,
2 ker krivični napenjajo loke,
polagajo puščice na tetive,
da bi v temi streljali na čiste v srcu;
3 ko se temelji podirajo,
kaj more storiti pravični?«

4 Gospod je v svojem svetem templju,
Gospodov prestol je v nebesih;
njegove oči gledajo,
njegovi pogledi preiskujejo človeške otroke.
5 Gospod preiskuje pravičnega in krivičnega,
njegova duša sovraži tistega, ki ljubi nasilje.
6 Na krivične bo metal ognjeno oglje in žveplo,
žgoč veter bo polnil njihove čaše.
7 Gospod je vendar pravičen in ljubi pravičnost,
iskreni bodo gledali njegovo obličje.

Nadškof Marjan Turnšek je bil dolga leta profesor dogmatike. Zato smo ga med drugim vprašali ali se je pogosto srečeval z vprašanjem napetosti med vero in znanostjo.

»Mi nismo Bog. Stvarstvo ni Bog, ampak smo ustvarjenine. To, kar je Bog ustvaril, je ustvarjenina. In vsaka vsaka ustvarjena stvar, ker ni Bog, je končna. In ker je končna, je tudi nepopolna.«

»Torej, na nek način naša nepopolnost, spada tudi k stvarjenju. Seveda smo popolni v svojem redu. Ampak nismo pa popolni v smislu Boga. Bog nima meje, mi pa imamo meje! In karkoli ima meje, je v svoji strukturi nepopolno. Zato je normalno, da se v stvarstvu pojavljajo tudi napake, da se nekaj zalomi, da nekaj ne steče tako, kakor bi bilo dobro. Ampak samo v Bogu steče vse absolutno popolno, v stvarstvu to ne more tako teči. No in ko se zgodijo recimo naravne nesreče, lahko rečemo, da je to materialno zlo. Ampak človek, ki pa mu je Bog dal svobodo - drugim stvarem, ni dal svobode - človeku pa je dal svobodo, pa lahko zdaj ob tem, ko se napake in nepopolnosti v stvarstvu dogajajo, sodeluje. Na pozitiven način ali pa na negativen način. Kadar se tudi sam odloči za zlo, da bo v teh nesrečah dejansko sodeloval še s svojim zlom, potem se učinek teh nesreč poveča...«