Jože BartoljJože Bartolj
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Alen SalihovićAlen Salihović
Nabito polna dvorana. Polovica udeležencev je okroglo mizo morala spremljati v predverju. (foto: Andreja Zdravje / Občina Ig)
Nabito polna dvorana. Polovica udeležencev je okroglo mizo morala spremljati v predverju. | (foto: Andreja Zdravje / Občina Ig)

Natura 2000: Kmetje na Igu postavili 11 zahtev

Kmetijstvo | 17.03.2023, 09:05 Robert Božič

»Zahtevamo, da je vstop v režim prostovoljen in se z lastniki zemljišč odgovorno in s soglasjem, pod jasnimi in znanimi pogoji pravičnih nadomestil in najdenih rešitev za obstoj njihovih kmetij, izbere oz. določi zemljišča, na katerih se bo izvajal v Uredbi naveden režim,« se glasi osrednja zahteva kmetov z Barja, ki so jo na včerajšnji okrogli mizi na Igu naslovili na odgovorne na obeh ministrstvih.

Izjemno dobro obiskano okroglo mizo na perečo tematiko prihodnosti in obstanka kmetijstva na Ljubljanskem barju sta sinoči pripravili Občina Ig in Kmetijska zadruga Ig, ki sta prisluhnili težavam kmetov in poskušata iskati odgovore in rešitve.

Ni bilo ministra Brežana

Kot je bilo slišati tako s strani prisotnih kmetov, kmetijskih svetovalcev in tudi župana občine Ig, do včeraj nobena od inštitucij ni prizadetih lastnikov, pa tudi ne lokalnih skupnosti, obvestila, da se na njihovih zemljiščih obeta uvedba strogega režima.

Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki obeh pristojnih ministrstev in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Krajinskega parka Ljubljansko barje, udeležili pa so se jo tudi predstaviki kmečkih stanovskih organizacij. Udeležensci so pogrešali udeležbo ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana in kmetijske ministrice Irene Šinko, saj sodelujoči predstavniki njunih ministrstev na številna postavljena vprašanja niso mogli odgovoriti.

Najbolj so prizadeti kmetje na Igu, kjer so pristojne inštitucije predvidele t.i. »konverzijo« 200 ha najboljših njiv v steljnike. Strog režim naj bi v prvi fazi obsegal 690 ha zemljišč, želja naravovarstvenikov pa je, da se ga razširi na več kot 1200 ha kmetijskih površin na Barju in se jih iz površin za pridelavo krme spremeni v steljnike.

Udeleženci okrogle mize: NATURA 2000 in ali bo še možno kmetovanje na Ljubljanskem barju? na Igu
Udeleženci okrogle mize: NATURA 2000 in ali bo še možno kmetovanje na Ljubljanskem barju? na Igu © Andreja Zdravje / Občina Ig

Kmetje so včeraj izrazili razočaranje nad takim načinom odnosa do njih, njihove lastnine in kmetijskih zemljišč in so na koncu okrogle mize predstavnikom Ministrstva za naravne vire in prostor ter Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano podali 11 zahtev, ki jih objavljamo v nadaljevanju.

Povzetek okrogle mize boste slišali v nedeljski kmetijski oddaji.

Zahteve kmetov za kmetovanje na Ljubljanskem barju

Kmetje iz območja občine Ig, občine Vrhnika in celega Barja smo zaskrbljeni glede določb predloga nove Uredbe o programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028, ki posega v lastninsko pravico in omejuje dobro gospodarjenje z zemljišči na Ljubljanskem barju.

Na tem območju so velike, stare družinske kmetije, ki živijo samo od kmetijstva. Gre za območje kjer je največ njiv in prvovrstnih travnikov. Več sto let so se že naši predniki trudili, da smo lahko začeli uporabljati površine za kmetovanje. Naše preživetje je odvisno od pridelka, ki ga pridelamo na teh površinah.

Možnost sodelovanja v postopku nam ni bila dana, zato samoiniciativno podajamo naslednje zahteve na predlog Uredbe glede predvidenih zavezujočih omejitev pri izvajanju kmetijske prakse na Ljubljanskem barju, saj nam je z njimi odvzeta možnost pridelave krme in paše ter drugih načinov izvajanja kmetijstva na lastnih zemljiščih, s čimer je grobo poseženo v našo lastnino, okrnjeni pa sta tako v gospodarna in ekološka funkcija zemljišč.

1. Zahtevamo takojšnjo javno objavo Poročila o opravljenih večletnih poskusih v naravnem okolju Ljubljanskega barja, katerih rezultati in neodvisna evalvacija nedvoumno kažejo, da je uvajanje varstvenih režimov, ki jih prinaša Uredba nujno, edino primerno in da te zagotovo prinašajo pozitivne rezultate!

2. Zahtevamo javno poimensko objavo ljudi, ki so sodelovali pri pripravi Uredbe, vse njene priloge in za ta namen opravili raziskave, skupaj z navedbo njihovih funkcij in ustanov, iz katerih prihajajo!

3. Zahtevamo javno poimensko objavo ljudi, ki prevzemajo polno odgovornost za uspeh uvedbe režima Uredbe in za pravično povrnitev vse škode, ki jo bodo zaradi tega utrpele kmetije, katerih kmetijske površine se vključujejo v režim!

4. Zahtevamo, da se iz Uredbe črta zahteva za režim konverzije njiv v steljnike, saj po nam dostopnih informacijah Evropska komisija v okviru pogajanj o t.i. Travniškem opominu tega ni nikoli zahtevala, ampak so bile predmet pogajanj samo travniške površine.

5. Zahtevamo, da se iz režima, ki ga uvaja Uredba, takoj črta zahteva: Spravilo mrve s travinja se izvaja brez ovijanja v plastično folijo. Nihče stelje namreč ne zavija v folijo, spoštovanje zahtevanih rokov košnje pa je mogoče učinkovito nadzirati s pomočjo satelitov z aplikacijo Sopotnik. Ta zahteva kmetijam onemogoči dobro kmetijsko prakso in pridelavo krme na drugih travniških ter njivskih površinah.

6. Zahtevamo, da je vstop v režim prostovoljen in se z lastniki zemljišč odgovorno in s soglasjem, pod jasnimi in znanimi pogoji pravičnih nadomestil in najdenih rešitev za obstoj njihovih kmetij, izbere oz. določi zemljišča, na katerih se bo izvajal v Uredbi naveden režim.

7. Zahtevamo, da se vsem kmetijam, ki jim bo s tem ukrepom ali s prihodnjimi naravovarstvenimi ukrepi v delu ali celoti onemogočeno kmetovanje, določi pravično rento v višini tržne cene pridelka, ki bi ga na teh površinah pridelali in tudi posredne škode, ki nastane zaradi nezmožnosti ohranjanja dosedanjega obsega kmetijske proizvodnje vezane na pridelek s teh površin!

8. Zahtevamo, da so pred sprejemom Uredbe jasno izražene kazni za tiste, ki ukrepov ne bodo upoštevali.

9. Zahtevamo, da so do 1. aprila 2023 javno objavljeni vsi naravovarstveni ukrepi in pogoji, ki bodo v novem obdobju SKP uvedeni na naših zemljiščih in od katerih je odvisna odločitev kmetov za vstop v ukrepe Skupne kmetijske politike!

10. Zahtevamo, da se na območju Ljubljanskega barja takoj izvede čiščenje struge Ljubljanice na vseh mestih, kjer je ta zasuta, in se uvede režim rednega čiščenja in vzdrževanja vseh odvodnih kanalov in jarkov (primarnih, sekundarnih in terciarnih).

11. Zahtevamo, da se pravično določi bonitetno oceno kmetijskih zemljišč in s tem povezanega izračuna Katastrskega dohodka na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, z upoštevanjem vseh naravnih in tudi vseh drugih omejitev, ki jih imamo pri gospodarjenju na teh zemljiščih.

Na Igu, 16. 3. 2023

 

Kmetijstvo
Škof Vinko Bokalič (photo: Svobodna Slovenija) Škof Vinko Bokalič (photo: Svobodna Slovenija)

Vinko Bokalič Iglič primas Argentine

Papež je argentinsko škofijo Santiago del Estero povzdignil v nadškofijo in za prvega nadškofa imenoval dosedanjega škofa v tem mestu, našega rojaka, Vinka Bokaliča Igliča. Podelil mu je tudi ...

Ameriški novomašnik slovenskega rodu Martin Nyberg (photo: Matjaž Merljak) Ameriški novomašnik slovenskega rodu Martin Nyberg (photo: Matjaž Merljak)

V "Ameriških Brezjah” bo ponovitev nove maše

Za slovensko versko središče v Lemontu pri Chicagu v ZDA, ki letos praznuje 30-letnico delovanja, bo to nedeljo velik praznik, saj bo prvo sveto mašo imel ameriški duhovnik slovenskega rodu Martin ...

Sobodajalstvo (photo: Pexels) Sobodajalstvo (photo: Pexels)

Gre za resno panogo, ki je ogledalo Slovencev

»Kdor se odloči za dejavnost oddajanja sob ali apartmajev, naj se tega loti celostno. Gre za resno panogo, ki je ogledalo Slovencev. Z dobro nastanitvijo in prijaznostjo pri opravljanju dela se ...