Visoke točke in ugled v svetu ali hoja z apostolom Pavlom?

Cerkev na Slovenskem 07. 03. 2023, 08:18 Petra Stopar

Tako kot vsako leto v marcu se tudi letos na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani veselijo sadov študija in dela študentov ter profesorjev. Tomaževa proslava, ki je posvečena zavetniku svetemu Tomažu Akvinskemu, se je začela z mašo, nadaljevala pa s slavnostno akademijo, podelitvijo diplomskih listin, priznanj in Tomaževe nagrade.

Senat fakultete je določil, da v letu 2023 najvišje priznanje Teološke fakultete, Tomaževo nagrado, prejmeta študentki Liza Primc za magistrsko delo z naslovom Versko življenje Sámijev skozi zgodovino in Sara Agrež za magistrsko delo z naslovom Dojemanje zaključka terapevtskega procesa z vidika terapevtov. 

Dekan Vodičar: Hoditi z apostolom Pavlom

Prazničen dan so profesorji, študenti, škofje in duhovniki začeli zbrani pri daritvi sv. maše v ljubljanski stolnici, da bi se zahvalili za dosežene uspehe in prosili Sv. Duha za nadaljnjo pomoč k rasti posameznika ter Cerkve pri njenem oznanjevanju. Po besedah dekana prof. dr. Janeza Vodičarja bi kdo rekel, da bi Teološka fakulteta, ki je del Univerze v Ljubljani, morala poudarjati modrost, izbirati visoke besede, strmeti k vrhunskim rezultatom, ki bodo prinašali visoke točke in ugled v svetu. »A če hočemo ostati luč sveta in sol zemlje v času tekmovalnosti in medsebojnega prezira, moramo hoditi skupaj z apostolom Pavlom v Damask.«

Nadškof Zore o odnosu do Cerkve

Ljubljanski nadškof in veliki kancler Teološke fakultete Stanislav Zore je razmišljal o odnosu sv. Tomaža Akvinskega do znanosti in njegovega odnosa do Cerkve. Spomnil je, da je svetnik živel v času, na katerega so poznejša obdobja nalepila etiketo mračnega srednjega veka. »Naš vek bi rad svetil s požari cerkva, z uničevanjem umetnin, z vpitjem o pravici do splava in o »humanosti« evtanazije, mračni srednji vek in s tem tudi Tomažev čas pa je svetil z univerzami, s katedralami in s Summami.«

Študentom: Morate v svet

Teologija se po nadškofovih besedah ne sme zapreti sama vase, ampak mora izpolnjevati Jezusovo naročilo: Pojdite in oznanite. Zato je študente in profesorje spodbudil: »Morate ven, morate v svet. Zaslišati morate vprašanja, ki jih postavlja svet, dileme, v katerih živi današnji človek. In na ta vprašanja in dileme odgovarjati ne z orodji sveta, ampak z Božjo besedo.«

Slavnostni govornik na akademiji je bil izredni prof. dr. Mari Jože Osredkar, ki je predaval o molitvi kot izrazu prepoznavanja Božje prisotnosti: »Včasih smo človeka, ki se je »pogovarjal sam s seboj, imeli za malo norega. Danes je nekaj povsem običajnega srečati ljudi na ulici, ki se z nekom pogovarjajo, pa čeprav hodijo sami. V žepu imajo namreč skrit prenosni telefon, v ušesih slušalke in blizu ust majhen mikrofon, ki se ga niti ne opazi. Vemo, da se s pomočjo moderne tehnologije pogovarjajo z nekom, ki je očem neviden, v resnici pa jih zelo dobro sliši in razume, kaj mu želijo povedati.« Žal, ugotavlja dr. Osredkar, mnogi ljudje tudi na molivce gledajo posmehljivo, saj da ure in ure nagovarjajo nekoga, ki ga nihče ne vidi. »A presenetljivo veliko ljudi moli. Molivci ne potrebujejo moderne tehnologije. Boga nagovarjajo. V mislih ali z izgovorjeno besedo izrekajo besedo ’Ti’ in nebeški Oče, ki ’vidi na skrivnem’, jih sliši,« je dejal.