Naš gost: Korant

Naš gost | 20.02.2023, 21:21 Robert Božič

Obhodi korantov so pustna šega na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah, korant pa je najbolj prepoznaven tradicionalen pustni lik, ki po ljudskem verovanju ob fašenku preganja zimo in vabi v deželo pomlad. V sobotni oddaji Naš gost sta nam nekaj zakladov pristnega pustnega dogajanja v krajih, kjer je ta lik ugledal luč sveta, odkrivala dobra poznavalca tega področja, g. Janez Golc in g. Dragan Mikša.

Korant se prvič omenja v župnijski kroniki v župniji Sv. Marka v Markovcih in to že leta 1829. V tej isti kroniki je mogoče najti tudi enega najstarejših opisov koranta in sicer je leta 1887 prihod tega pustnega lika takratni župnik Matej Slekovec povezal celo z Uskoki.

»Jedini svoje vrste, prava spaka - je 'kurent'... Na glavi ima 'kurentovo kapo'. Ta je zadaj kosmata, spredaj na obrazu je pa iz starega usnja, katero je navadno belo pobarvano. Na usnju so izrezane oči in usta, nos je pa prišit. Tudi v ustih je prišit dolg jezik iz rdečega sukna. Zgoraj ima kapa dolge rogove iz usnja ali klobučevine, na koncu rogov pa še po eno gosje pero. S tako kapo na glavi je 'kurent' videti, kakor bi ravnokar bil iz pekla pobegnil. Da se že od daleč naznanja, ima na hrbtu privezan kravji zvonec. Za brambo ima v rokah močen drog, na čegar koncu je pribita cela ježeva koža. Tako napravljen koraka mogočno po vasi, cepeta in skače, kakor bi se bil s samim luciferjem pobratil. Otroci se ga seveda bojijo, ježevke še bolj kot njega, pa vendar bežijo vsi za njim. Ako se pa za katerim zaleti, je krik in beg, da je joj...« je zapisal Slekovec.

Izvirna podoba koranta

»Zelo skromen zgleda, zelo enostaven, ker v tistem času 18-tega stoletja ni bilo denarja za maske. Uporabili so to, kar je bilo doma, narobe obrnjen delovni plašč, en zvonec so si obesili gor, iz kože in platna so naredili kapo, pa eno palico za brambo, mi ji rečemo ježevka, ker so jo opremili z ježem, kaj drugega pa ni potreboval,« pravi Mikša.

»To je običaj s katerim se rodiš in z njim tudi umrješ,« pa pravi Janez Golc, doma iz sosednje vasi in z nostalgijo gleda na stare upodobitve koranta.

»Zdaj ima korantija dolgo dlako, barve pa take in drugačne. Danes je korant všečen lik. A temu ni bilo vedno tako. Bil je grozljiva maska, odganjal je zlo in prinašal dobro na kmečko dvorišče... Mi ko pridemo na kmečko dvorišče, prinesemo dobro in odganjamo zlo. To je tisto glavno, to ljudsko izročilo je ostalo, maska kot maska pa se skozi zgodovino spreminja,« pravi Golc.

Globlji pomen fašenka

Dragan Mikša, ki je precej raziskoval običaje ob fašenku in izvirno podobo ter pomen tamkajšnjih pustnih mask, pravi: »Pomen fašenka v naših krajih je dejansko letni obračun za opravljeno delo, za pomoč, za vse. Bogati kmetje se nikoli niso maskirali. Bili so doma in pričakovali maske.«

Že župnik Matija Slekovec se je v kroniki čudil, da so bogati ostali doma in so gostače gostili na ta praznik, pravi Mikša.

»To je ena velika posebnost fašenka. In če pogledamo, kaj so te maske pobirale: jajca, klobase in take stvari, mogoče tudi denar, če so kje, sicer bolj redko, dobili. Kdaj pa največ jajc in klobas pojemo? Za Veliko noč, po 40-dnevnem postu... A ni to nekaj fenomenalnega, da bogati (na ta način) pomagajo revnim, da ti lahko vsaj nekaj k žegnu nesejo?«

Po njegovem mnenju gre torej za zanimiv vidik družbene pravičnosti, za nekakšno dolžnost, da bogati pomagajo revnim, ali pa letni obračun za pomoč, ki so jo bili deležni čez celo leto.

»V nekaterih krajih so take obračune delali za božič, pri nas pa za fašenk,« pravi Dragan Mikša.

V oddaji sta razložila pomen vseh mask in njihovega zaporedja, ki jih na obhodih za fašenk poznajo in razložila globji pomen fašenskega dogajanja, ki se v tisti izvirni in globoko pomenljivi obliki dogaja na obhodu po vaških dvoriščih in je svetlobna leta daleč od karnevalskega dogajanja.

Vabljeni, da prisluhnete celotnemu pogovoru.