Naša sogovornica je magistrica znanosti, ki se ukvarja z retoriko. Kako govoriti z žarom, da bo naš nastop odličen in prepričljiv? In kako navdušiti poslušalce? To so veščine, ki jih lahko pridobimo. Na vprašanje, kakšen govor sliši v okolici, pravi: "Zelo različno - so nekateri z zelo izdelanim govorom in slišim tudi takšne s pomanjkljivostmi. O slednjem želim govoriti."
»Rodimo se z darom pisanja, ustvarjanja, risanja, nikakor pa ne z darom govora. Nekateri imajo morda boljše predispozicije kot drugi, a vendarle, to je veščina. To je tisto, kar lahko pridobimo skozi življenje. Z vajo lahko svoj govor zelo izboljšamo. Gre predvsem za to, da ga lahko vsakdo izpolni. Pomeni, da ni nekega naravnega daru, da bi rekli, aha, nisem nadarjen in zato ne bom govoril. Mit je tudi ta, da Slovenci nismo dobri govorci. Ne drži. Bili smo samo v takšni situaciji, da nismo razvijali te veščine. Če pogledamo skozi zgodovino, vidimo, da smo imeli veliko odličnih govornikov v preteklosti. To je morda razlog, zaradi katerega se tudi sami potrudimo in rečemo, ... lahko pridobim znanje, nekaj, s čimer lahko izboljšam svoj govor.«
Javni nastop ne pomeni samo, da se izpostavim v Cankarjevem domu in govorim pred občinstvom.
»Vsaka situacija, recimo že v trgovini, ko govorim s trgovko, je javni nastop. Posluša, kako govorim. Ali gremo recimo s prijatelji na kavo, tudi to je konec koncev javni nastop. Na to moramo biti pozorni. Velikokrat se nam zgodi, ko moramo na kakšnem rojstnem dnevu, prireditvi, kaj povedati, in tam se vidi, koliko smo spretni, koliko smo izurjeni v tej veščini.«
Ozavestiti moramo svojo težavo.Ko se zavem, da težko vzpostavim stik z drugimi, lahko naredim šele prvi korak. Poiščem pomoč, svetovalca, nekoga, ki pomaga preko prvih faz, da lažje začnem govoriti. Vsebina je ključna. Za dobro vsebino se je treba pripraviti. Brez priprave skoraj ne upam pred poslušalce.
"Velikokrat smo prepričani, da če imamo dovolj besed, lahko kar nekaj leporečimo. Toda noben govor brez vsebine nima uspeha. Dobri govorci smo, ko znamo vsebino predstaviti na način, da nam poslušalci sledijo, da ob naših besedah ne obupajo. Vsebina je ključna. Za dobro vsebino pa se je treba pripraviti. Priprava je ključ do uspeha, ključ do tega, da smo lahko učinkoviti in prepričljivi, da nam poslušalci verjamejo. Brez priprave skoraj ne upam pred poslušalce. Kajti samo ena stvar lahko nadomesti dobro pripravo, ... še boljša priprava.«
"Glas je tisti, ki izraža naše notranje počutje. Zato je tako pomembno, kakšen glas pride iz našega telesa, poslušalci takoj zaznajo, kakšne volje smo, s kakšno energijo pridemo, s kakšno željo po pogovoru se postavimo pred ljudi. Ne glede na vse to, pa je vendarle kanček veščine tudi v tem, da lahko svoje slabo počutje odložimo pred »vrati nastopa«. Poslušalci niso dolžni vsega slišati. Svoje težave odložim, ko pridem pred ljudi, ko jim želim nekaj sporočiti. Vsakokrat se seveda ne da, so razmere, ko je težko odložiti bremena, in glas nas bo verjetno vedno na nek način izdal. Ne glede na počutje pa se potrudimo, da poslušalcem damo, zaradi česar so prišli, od nas želijo dobiti informacijo in ne pustimo jih na cedilu.«
Mašil, pač ... pravzaprav ... kot sem že rekla ... hmmmm ... , ne potrebujemo, jih pa uporabljamo za polnjenje praznega prostora. Strah nas je tišine. Če jih je preveč, je lahko naš govor skoraj brez smisla. Jih pa ne moremo odpraviti čez noč, saj jih začnemo uporabljati že v rosnih letih.
"Ko govorimo, je naša osnovna naloga poiskati pozornost poslušalcev, v nasprotnem je naš govor brez smisla, teče v prazno. Kakšna je priprava? Zelo različna. Če dobro obvladamo snov, lahko hitro že v mislih pripravimo svoj nastop. Med sprehodom, recimo lahko razmišljam, kako razporediti snov, kako začeti in s čim zaključiti. Če pa moramo govor na novo oblikovati, pa je najbolje sesti za mizo, vzeti list papirja in začeti pisati. Kadar ni ideje, si na sredino lista napišemo naslov, ali rdečo nit teme, o kateri bomo govorili, in začnemo pisati miselne vzorce, besede, ki se nam porajajo. Dobimo množico besed, ki jih potem povežemo. To so naša izhodišča. Če si zapišemo celotno besedilo imejmo v mislih, da to ne bo brano, ampak bo govorjeno. Med brano in govorjeno besedo je izredno velika razlika. Že ob pripravi zato razmišljajmo, da bomo govorili. Izpišimo si ključne točke in ob teh trenirajmo. Ne učimo se na pamet, ker se nam lahko med nastopom hitro zatakne.«
Pred nami je prvi sveti večer. Podoben je drugim večerom, a vseeno je zelo drugačen. Je večer, ko se že veselimo jutrišnjega praznika – rojstva Jezusa Kristusa. Stara slovenska navada je, da nocoj ...
Sveti oče Frančišek je na sveti večer, med posebnim obredom odprl sveta vrata Jubileja 2025. V procesiji so zatem navzoči v atriju bazilike sv. Petra, stopili skozi sveta vrata v baziliko sv. ...
Čeprav so bili mraz, veter in sneg spremljevalci včerajšnjega večera, so skavti iz Novega mesta, novomeški škof Andrej Saje in diakon Matic Vidic na božični dan ponesli Luč miru iz Betlehema tudi ...
Našega decembrskega gosta in letošnjega jubilanta, ki mu tako na videz kot po živahnosti duha zlahka prisodimo četrtino let manj, že od majhnih nog spremlja sprejemanje različnosti in Božjih ...
Četrta adventna sveča že gori, kar pomeni, da se božični čas počasi bliža. Z vsakim prižigom sveče v adventnem vencu, se vedno bolj zavedamo, da je božič tik pred vrati. Ta čas naj bi bil obdobje ...
Mateja Mazgan Senegačnik je svetovna popotnica. Odmevni so bili njeni opisi potovanj z babico, zdaj pa ji lahko že nekaj let sledimo na blogu, kjer opisuje izlete in doživetja primerna za družine. ...
