Radio Ognjišče
Nataša LičenNataša Ličen
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Tone GorjupTone Gorjup
Dimitrij Rupel (foto: Rok Mihevc)
Dimitrij Rupel | (foto: Rok Mihevc)

Kaj prinaša Kučanovo pismo? "Nič pametnega."

Slovenija Alen Salihović

Nekdanji predsednik Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade Evropske unije, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. Podpisniki trdijo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti pa, tako Kučan in njegovi somišljeniki še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom. Da gre za precej nenavadno pismo in tudi poziv je za naš radio dejal upokojeni diplomat dr. Dimitrij Rupel.

Kaj prinaša to pismo? "Nič pametnega"

Poleg Kučana so se pod pismo med drugimi podpisali še Danilo Türk, Spomenka Hribar, Niko Toš, Rado Bohinc, Svetlana Slapšak, Drago Kos, Vlado Miheljak, Primož Šterbenc, Božo Repe, Dušan Keber, Peter Čeferin, Jože Pirjevec pa tudi odlikovanec Ruske federacije ljubljanski župan Zoran Janković. Dr. Rupla smo zato vprašali, kaj prinaša to pismo: »Nič pametnega. Prihajamo v čase, ko države ne vodi vlada ampak jo vodijo nevladne organizacije, bivši predsedniki, celo župani, ki prevzemajo vladne funkcije. Takšni nevladni organizaciji sta recimo Inštitut 8. marec in Forum 21. Ta tradicija izvira že iz leta 2007, potem se je nadaljevala z vstajami, potem vsemogoča pisma tako imenovanih intelektualcev, končala pa se je kolesarji leta 2022.«

K čemu pozivajo podpisniki?

Podpisniki pisma pozivajo vlade EU, Nato in Rusko federacijo, da nadgradijo evropsko vzhodno politiko nekdanjega nemškega kanclerja Willyja Brandta, ki je po njihovem mnenju naši celini prinesla več desetletij miru. To po besedah našega sogovornika ne drži: »Več desetletij miru o čemer govori Kučanovo pismo lahko razlagamo samo kot detant. To je izraz popuščanja napetosti, ki so si ga za odnose med ZDA in Sovjetsko zvezo zamislili v Ameriki. Detant ni nemški izum ampak je sporazum med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike. ZDA so bile tiste, ki so igrale glavno vlogo pri urejanju odnosov med blokoma. Mislim, da je to jasno vsakemu in pripisovati Willyjz Brandtu desetletja miru je oslarija.«

Gre za nek dokument, ki je v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi. Ljudje, ki predavajo na univerzi mednarodne odnose bi morali vrniti diplome in druga potrdila. To je primitiven dokument, ki je dejansko vreden paralele z Münchnom 1938. Osebno sem zaradi tega pisma precej ogorčen.

Dokument, ki je v nasprotju z zgodovinski dejstvi

Rupel ocenjuje še, da gre pri tem pismu za politični oportunizem. »Strah pred izgubo običajnega udobja... Kučan govori o svetu brez strahu v zvezi s stroški zavezništva za Ukrajino. To je morda za splošno uho ali pa splošno publiko precej razumljiva in privlačna misel, ampak pazite Ukrajina katerega preprost načrt je bil podoben slovenskemu, namreč načrt osamosvajanja, se brani pred navalom ruskega vojaškega stroja,« je povedal sogovornik in komentar na pismo za Radio Ognjišče sklenil z besedami: »Gre za nek dokument, ki je v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi. Ljudje, ki predavajo na univerzi mednarodne odnose bi morali vrniti diplome in druga potrdila. To je primitiven dokument, ki je dejansko vreden paralele z Münchnom 1938. Osebno sem zaradi tega pisma precej ogorčen."

Slovenija
Nosečnost, rojstvo, materinstvo (photo: Marjon Besteman / Pixabay) Nosečnost, rojstvo, materinstvo (photo: Marjon Besteman / Pixabay)

Če bi bilo Niki resnično mar za ženske...

Evropska Komisija je v četrtek določila, da se za čezmejne splave nameni denar iz Evropskega socialnega sklada plus. Sredstva, ki so v prvi vrsti namenjena družinam v stiski, ali otrokom s ...

Dubaj (photo: pexels) Dubaj (photo: pexels)

Pogovor s slovenskim podjetnikom v Dubaju

Zaradi spopadov na Bližnjem vzhodu so v regiji obstali številni tujci, med njimi tudi več sto Slovencev. Največ, približno 200 v Dubaju, še približno 100 pa v Izraelu. Države v regiji so večinoma ...

Martina Piskar v hospicu na Malti (photo: Osebni arhiv) Martina Piskar v hospicu na Malti (photo: Osebni arhiv)

Martina Piskar: Ko sočutje postane poklic

V oddaji Naš gost smo se pogovarjali z Martino Piskar, zaposleno v Slovenskem društvu Hospic, ki spremlja ljudi v njihovih zadnjih dneh. Njena pot do tega poklica je bila nepričakovana – kot ...

Avdio player - naslovnica