»Odlična direktorica«, le zdravniki ji uhajajo

Slovenija | 14.02.2023, 14:42 Tanja Dominko

Včeraj so v civilni iniciativi Glas ljudstva med drugim opozorili na odhode zdravnikov iz zdravstvenih domov k zasebnikom. Konkretno so navedli zasebno zdravstveno ordinacijo s koncesijo Studio R, ki ima ambulante družinske medicine v Horjulu, Komendi in na Vrhniki in je v zadnjih letih povečevala obseg poslovanja in število zdravnikov. Tudi z zdravniki Zdravstvenega doma Ljubljana. Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um Igor Muževič in direktorica te ordinacije Ameli Randelj sta se ločeno odzvala in zavrnila očitke.

Prikrivanje dolgoletnega slabega dela in zaslužkarstva na škodo pacientov

V Studiu R so v sporočilu za javnost, pod katerega je podpisana direktorica Ameli Randelj, zapisali, da je očitno, "da se želi s spodbujanjem nevoščljivosti in zavajajočim prikazovanjem podatkov prikriti lastno dolgoletno slabo delo in zaslužkarstvo na škodo pacientov". Različni poznavalci so po njihovih navedbah desetletja zasedali visoke položaje v javnem zdravstvu, prejemali visoke javne plače, svojega dela pa niso opravljali dobro ter so se raje posvečali zasebnim zaslužkom in osebni promociji: "Javno zdravstvo, za katerega vodenje in razvoj so bili plačani, pa je vmes nezadržno propadalo." Navedli so, da so v lanskem letu, ko "so vsi uradno zavračali paciente", sami paciente ves čas sprejemali brez omejitev, in jih tako dodatno opredelili 6065.

Samo iz Zdravstvenega doma Ljubljana so zdravniki bežali in to dejansko večinoma zaradi vodstva, ki ga recimo tudi profesor Keber javno brani.

Muževič je dodal, da so odhodi zdravnikov iz ZD Ljubljana posledica drugih stvari. »Samo iz Zdravstvenega doma Ljubljana so zdravniki bežali in to dejansko večinoma zaradi vodstva, ki ga recimo tudi profesor Keber javno brani. Če so tako sanjski pogoji pri koncesionarjih, se moramo vprašati, zakaj iz drugih zdravstvenih domov noben ne beži, ampak jim je čisto v redu. Zaposleni zdravstvenega doma Kamnik so denimo bližje, pa čisto nobeden ni šel, kljub temu, da so ravno tako videli ta oglas. Prišli so samo iz Zdravstvenega doma Ljubljana, kjer smo videli iz anonimk, da jim je direktorica rekla, da so gnila jabolka in podgane.«

Direktorica dobro zapisana v očeh ljubljanskega župana

A ne glede na vse tovrstne navedbe je očitno direktorica zdravstvenega doma Ljubljana Antonija Poplas Susič dobro zapisana v očeh ljubljanskega župana. Ta je potrdil njen dodatek za redno delovno uspešnost. Meni, da je odlična direktorica in da izvaja prave ukrepe. Dodatek se sicer nanaša na leto 2021, a tudi tedaj je zdravstveni dom Ljubljana zapustilo 11 zdravnikov. Lani že 23. Vsekakor nas čaka zdravstvena reforma, ki naj bi naslovila tudi ta pojav. Neki okviri že nastajajo. Danes se do nje opredeljujejo v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. A le upamo lahko, da bo šla reforma v pravo smer, da bo denar sledil pacientu.

Direktor Podnar: Sovražen pogled na koncesionarstvo

Kako na razmere gleda strokovni direktor Nevrološke klinike Simon Podnar? »Mislim, da je napaka v tem, da gledamo v bistvu na to koncesionarstvo in na ljudi, ki delajo v njem, z nekim sovraštvom. Treba je vedeti, da tako tisti, ki delamo v javnih zavodih, kot tisti, ki so zaposleni pri zasebniku s koncesijo, dejansko gledamo iste paciente.« Med svetlimi zgledi je naš sogovornik omenil nizozemski model in dodal. "In glede tega sem jaz absolutno pristaš tega, da ne izumljamo nekaj po svoje, ker to bo zopet trajalo leta in desetletja, ampak poskušamo sistem, kjer je to urejeno pravično, solidarno in učinkovito, aplicirati in uveljaviti pri nas."

Zdravnik Kiraly o britanskem modelu

Zdravnik Peter Kiraly iz bolnišnice v Oxfordu je postregel tudi s primerjavo z britanskim modelom. »Slovenski in britanski sistem sta relativno podobna, saj se večina bolnikov zdravi v javnem zdravstvenem sistemu. Je pa v Veliki Britaniji privatni sektor veliko večji in nekako bolj integriran v zdravstveni sistem. Praktično skoraj vsi specialisti, ki delajo v državnih bolnišnicah, imajo tudi svojo privatno prakso. Na srečo se tukaj privatni sektor ne demonizira in bolniki, tudi tisti, ki ga ne uporabljajo, niso proti njemu.«

Zdravniške organizacije pa so zapisale, da je pomembno zagotavljanje varnih in konkurenčnih pogojev dela za zdravstvene delavce, ne glede na organizacijsko obliko delodajalca.