Odkrijmo sebe, odpustimo si in užijmo radost življenja. Ni bilo preprosto, Danica je dokaz, da se da. | (foto: Osebni arhiv)
Danica Vidmar: Ljubezen do sebe se ne zgodi ob ponavljanju teh besed pred ogledalom.
Naš gost Nataša Ličen
V iskanju poti do odraslih otrok je Danica Vidmar našla spodbudo k pisanju knjige. Spisala je iskreno, odprto zgodbo o sebi in svoji poti iskanja. Bralcu, bralki je odprla nekatere že skoraj pozabljene rane, ki pa vendarle še skelijo, s tem pa povabi v svoj svet doživljanja, kjer se zlahka prepoznamo, in ob njeni lažje razumemo tudi odtenke lastnih zgodb.
Namesto besed, rada se imam, raje uporabljam, lepo delaj s seboj.
Njeno knjigo "Deklice brez gnezda" ne berejo samo ženske, tudi moški jo kupijo, pogosto za dar svojim hčeram.
Kako to?, je bilo eno do prvih vprašanj v pogovoru z našo sobotno gostjo.
»Številni očetje knjigo kupijo za svoje odrasle hčere, ker v njihovih življenjih vidijo določene zatike in presodijo, da bi v knjigi morda lahko našle razumevanje. Uzakonjen patriarhat v nekaterih delih sveta še vedno močno determinira usodo in vsakdan žensk. Neuzakonjen patriarhat, ki ga nosimo v kolektivnem zavednem in nezavednem, ne samo moški, tudi ženske, in celotna družba ter celotni družbeni ustroj, še vedno na nek način kroji našo usodo in pripoveduje ženskam, kako bi morale biti in kako ne bi smele, in to isto pripoveduje tudi moškim."
Težko je danes gojiti prisrčne odnose
"Posebej mladim, odnose, ki niso površinski, niso kot jaz rečem »facebookovski«, ker nas celotna družbena klima in njena hitrost, pri tem ovirata.«
Enakopravnosti žensk brez enakopravnosti moških, ali obratno, ni. Šele ko bomo dosegli drugačen način sobivanja, bo tudi za naše otroke lažje.
"Mislim, da se veliko mladih parov že zna na ta način soočati z izzivi partnerstva. Kdor je bil v otroštvu preslišan, ni bil viden, varen ali slišan, potrebuje tudi dvajset let, da se sestavi. Na nekem večeru, ki sem se ga udeležila, sem slišala pregovor: »Človek odraste šele, ko se ima resnično rad." Te besedne zveze »Rad se imam« ne uporabljam, zaradi pridiha, prizvoka cenene duhovnosti. Rad se moraš imeti, pa bo vse dobro. To ni nekaj, kar narediš pred ogledalom in si to govoriš vsak dan, ker ljubezen do sebe prihaja od znotraj. Namesto teh besed raje uporabljam, lepo delati s seboj. To lažje razumem in mislim, da tudi mnogo drugih."
Ko se naučimo lepo delati s seboj, se naučimo stati na tem svetu.
Začetek poti, da bi imeli sebe radi, je najprej biti iskren s seboj in do sebe.
»Partnerstvo in starševstvo nista sprehod po gozdu z majhnim, spečim otrokom v sončnem dnevu, partnerstvo je zahtevno, ker se ponavadi najdemo skupaj ljudje, katerih bolečinska telesa se odzivajo druga na drugo. Bolečinsko telo smatram kot vzorec, ki smo ga pridobili in prinesli s seboj iz družinske skrinje.«
Vsak se odziva na način, ki ga od nekod pozna.
»Družinske skrinje zelo zaznamujejo naš način, kako smo kot otroci poskušali preživeti. Te vzorce nesemo naprej v življenje, ker nam na koncu srednje šole nihče ne razloži, da jih ne potrebujemo več, ker odraščamo in smo odrasli. Mi pa s temi preživetvenimi vzorci poiščemo partnerja in se potem ponavadi spotikamo ter zatikamo ob istih kamenjčkih.«
