Radio Ognjišče
Slavi KoširSlavi Košir
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Barbara in Jan Zobec (foto: Rok Mihevc)
Barbara in Jan Zobec | (foto: Rok Mihevc)

»Nekatere nevladne organizacije so še kako vladne«

Spoznanje več Alen Salihović

Z izvolitvijo predsednika državnega sveta se končuje super volilno leto. Kot sta za oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« ugotavljala vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec, se je skoraj da celotna oblast, tako zakonodajna, izvršilna kot tudi ustavnosodna, zgostila v zgolj eni politični opciji. Zobec poudarja, da je zmotno razumevanje volilne zmage kot pooblastilo za uničenje političnega tekmeca. Zobčeva pa dodaja, da politika pomeni civiliziran spopad različnih stališč in da je politika le zunanji izraz pluralnosti družbe.

Premoč je očitna

Oblast je bila večino časa od osamosvojitve dalje v rokah levega popkitičnega pola. Danes je to še bolj izrazito, ker je premoč tako zelo očitna in ker je bil prvič v zgodovini Slovenije predsedniški kandidat desne sredine, natančneje, po svoji provenienci kandidat desne sredine, po vrednotah, usmeritvah in ciljih, pa liberalne politične opcije, zelo blizu volilne zmage, je uvodoma opozoril Zobec. »Tisto, kar tu bode v oči, je prepričljivost prevlade levega pola, bolj natančno, te post tranzicijske levice in njihovo dojemanje te prevlade. Ker se vede izključujoče, nastaja vtis, kot da je njihova oblast absolutna.«

Ker je izključujoča, nastaja vtis, kot da je njihova oblast absolutna.

Tekmeca se označuje za zlo in temo, sebe pa kot svetlobo

Po zadnjih volitvah, tako Zobec, slovenska družba postaja monolitna in je iz nje izgininja pluralizem. Zmagovalci volitev dijemajo svojo oblast, kot da so edini legitimni, vse ostalo ne šteje nič, vse ostalo je nevredno in vsega ostalega se je treba znebiti. »Razumevanje volilne zmage kot pooblastilo za uničenje političnega tekmeca, ki se ga potem označuje za zlo, temno silo, temo, sebe pa kot svetlobo, to je nezrelo, nevredno nekoga, ki naj bi zasedal najpomembnejše funkcije v državi. To je nedemokratično. Tako izražanje pomeni globoko nepoznavanje ustavne demokracije in če bi ga izrekel kdo iz nasprotnega političnega tabora, bi Ljubljano verjetno spet preplavili kolesarji, tokrat utemeljeno.«

Mediji so kri demokracije

Zobčeva pa je opozorila, da bi se mediji morali zavedati, da so kri demokracije. Še posebej je za delovanje demokracije ključna vloga medijev v položajih, ko pride do take zgostitve oblasti v rokah ene politične opcije, kot je to danes v Sloveniji. »Zato je velika napaka krepitev nadzora nad javno RTV s strani vladajoče politične opcije, pa čeprav je ta manever prikazan kot depolitizacija televizije, v resnici pa sploh ne gre za depolitizacijo, temveč za depluralizacijo.«

Zato lahko samo rečem, da nekatere nevladne organizacije niso to, za kar se izdajajo, ampak so politične in še kako vladne organizacije.

Nekatere nevladne organizacije so še kako vladne

Dodaja še, da je politika nujna spremljevalka demokracije, pravzaprav njeno bistvo. Pomeni soočanje, tudi civiliziran spopad različnih pogledov, stališč, mnenj, politika je zunanji izraz pluralizma družbe. A kot dodaja, je za nekatere družbe značilna zabrisana meja med nevladnimi, civilno družbenimi organizacijami in gibanji ter političnimi strankami. »Slovenija, bojim se, sodi mednje. Vodilna politična sila v Sloveniji je Gibanje svoboda, torej politična entiteta, ki že v svojem imenu nosi oznako gibanje in ne stranka kot vse druge parlamentarne stranke. Predsednik tega gibanja, danes predsednik vlade, je še pred volitvami obljubljal, da bo civilna družba pisala zakone. Nato je ena od takih nevladnih organizacij oziroma njena direktorica tudi govorila, da bodo pripravili zakon o odpravi škodljivih posledic prejšnje vlade. Zato lahko samo rečem, da nekatere nevladne organizacije niso to, za kar se izdajajo, ampak so politične in dejansko še kako vladne organizacije.«

SPOZNANJE VEČ, PREDSODEK MANJ

Z oddajo se želimo odzivati na najrazličnejše predsodke, ki največkrat izvirajo iz nepoznavanja določenih področij, kultur, verstev, zgodovinskih dogodkov, političnih odločitev, običajev in podobno. Vsebine se nanašajo na predsodke, ki se pojavljajo v slovenskem medijskem prostoru, bodisi doma ali pa tudi v širšem prostoru. Z novimi spoznanji pa poslušalcem širimo obzorje in pogled na svet okrog nas. S tem ima oddaja tudi vzgojno izobraževalni poudarek.


Spoznanje več

VIDEOTEKA

  • Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: ) Dvorišče cistercijanskega samostana je napolnila množica mladih vernikov iz vse Slovenije. (photo: )

    Stična mladih vžgala 5.500 src

    Festival Stična mladih tudi letos ni razočaral. Njegova 45. izvedba je privabila 5.500 mladih vernikov iz vse Slovenije. Program, uglašen na besede Vžgi srce, jih je povabil k odkrivanju in ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Narodne noše v cerkvi (photo: Župnija Kamnik) Narodne noše v cerkvi (photo: Župnija Kamnik)

    Prva maša za narodne noše v Kamniku

    V okviru 53. dnevov narodnih noš, ki so v Kamniku potekali med 11. in 13. septembrom je bila v soboto, 12. septembra, ob 14. uri v župnijski cerkvi Brezmadežne v Kamniku letos prvič darovana tudi ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica