Marjan BuničMarjan Bunič
Marko ZupanMarko Zupan
Marta JerebičMarta Jerebič
Zmago Petrič bi rad za biodinamično pridelavo hrane in vina navdušil čim več ljudi (foto: Aleš Beno)
Zmago Petrič bi rad za biodinamično pridelavo hrane in vina navdušil čim več ljudi | (foto: Aleš Beno)

Biodinamik Petrič: »Res uživam v tem, kar delam«

Svetovalnica | 12.12.2022, 13:30 Mirjam Judež

V Svetovalnici smo govorili o biodinamičnem vinogradništvu. Temu je vrsto let zvest Prijatelj Radia Ognjišče in vinogradnik Zmago Petrič iz Guerile, biodinamične vinogradniške kmetije na Planini pri Ajdovščini v Vipavski dolini, ki verjame v popolno spoštovanje narave. Kot pravi, popolni ekosistemi v naravi obstajajo le tam, kjer človek sodeluje z naravo. Kakšno je to sodelovanje in kakšen rezultat daje? Pogovor v živo (sicer na daljavo) je vodil Blaž Lesnik, ki pa se je od blizu srečal z zakoncema Petrič, vinogradi in njihovo okusno kapljico prav na Martinovo. Ni bil sam, kar poglejte!

Vino pridelujete na biodinamičen način. Kaj to pomeni?

»Od leta 2008 sem certificiran v ekološki pridelavi in predelavi, od 2011 pa delujemo po postopkih biodinamike. Biodinamika je najvišji način čiste pridelave hrane. Sicer je šele nekje 15 do 20 let, odkar je dovoljeno dati označbo Demeter na steklenico, saj je bil ta znak rezerviran predvsem za hrano, ne za vino, ki je alkohol. A tudi vino je hrana. Kaj je biodinamična pridelava? To je pridelava, ki ne uporablja umetnih gnojil, sistemikov, pesticidov, v kleti ne rabimo kvasovk, vse fermentacije so spontane z vrelnim nastavkom, prav tako ne rabimo razno raznih čistil. Naša vina niso filtrirana, čeprav je filtracija dovoljena. Kar zraste v vinogradih, okušamo v naših vinih in uživamo v različnosti vin, ki nam jo nudi narava.«

Prostrani vinogradi so idealno osončeni
Prostrani vinogradi so idealno osončeni © Rok Mihevc

Kje se začne? Že pri sajenju trte?

»Če bi bilo možno, bi morali nabaviti mlade trte, vzgojene po biodinamičnih principih, a tega na žalost ni, zato moramo zaprositi certifikacijski organ, da nam dovoli tudi pridelavo oz. vzgojo mladih trt po ekoloških principih, od tam naprej pa peljemo svojo zgodbo. Od priprave zemlje, dviganja humusa … Vinogradi so na vipavskih hribih, vsi ležijo na jugu in jugovzhodu Planine, na perfektnih legah, z idealno osončenostjo, zemlja pa je zelo skromna, sploh del, ki visi proti Krasu. Ko naredimo nov vinograd v raščenem terenu, imamo samo 0,4 % humusa, za normalno rast pa ga rabimo od 2 % naprej. Po principih biodinamike smo v petih letih prišli na 2,8 % humusa. Mi gnojimo samo s komposti, ki jih sami vzgojimo, potem imamo zeleno gnojenje. Po vsaki trgatvi posejemo vse vinograde z različnimi semeni (facelija, detelja, oljna ogrščica, trave …), po polovici maja to pokosimo ali samo povaljamo, poškropimo s pripravkom po Mariji Thun ali z gnojem iz roga, da nastane iz tega humus. Potem škropimo z gnojem iz roga in kremen iz roga 501, ki je bolj primeren za sadež. To so glavni principi dela v vinogradu po biodinamiki.«

Radijski sodelavci v vinogradih
Radijski sodelavci v vinogradih © Rok Mihevc

Za Vipavsko dolino sta značilni dve trti: zelen in pinela. Ju imate tudi vi?

»Ja, tudi mi imamo obe sorti. To sta zelo stari sorti. Zelen je zelo stara, poznana trta in zadnja leta se dviga njena prepoznavnost. V dolini je samo 60 hektarjev zelena. To, kar okušamo pri zelenu, ne moremo okušati pri nobenem vinu. Zelo smo ponosni, ker imamo kar velik izvoz (preko 50 %). Veliko uvoznikov vin se odloči za nakup zelena, zato smo že tri mesece brez. V steklenice ga bomo polnili spet čez tri mesece.«

Kaj se najde v vaši kleti poleg zelena in pinele?

»Imamo 15 etiket. Od belih sort še rebulo, laški rizling, malvazijo. To so sorte, ki so bile pri nas vedno prisotne, čeprav nam v Brdih to skoraj težko priznajo. Imamo tudi rdeče sorte: barbera, merlot, cabernet, modra frankinja.«

Vino in hrana. Kakšno je osnovno pravilo?

»Pravila so, a se tudi ta spreminjajo. Morda je ta misel malo pretirana, a dobro vino gre skupaj z vsako hrano, čeprav velja, da so ribe, piščanec, lažja hrana bolj za bela vina, rdeča so pa prepuščena bolj pečenkam, mesu, žaru. Odvisno, kako so ta vina vinificirana. Če imamo dolge maceracije, tudi belo vino ni ravno za ribo ali piščanca. Vedno se išče ravnovesje med vinom in hrano, da po zaužitju hrane in požirku vina ne izstopa niti vino, niti hrana. Če to dosežemo, smo lahko zelo zadovoljni.«

V vinski kleti
V vinski kleti © Rok Mihevc

Kakšen je zdaj delovni ritem vinogradnika pozimi, ko zemlja počiva. S čim se ukvarjate zdaj?

»Če bi pogledali od zunaj, bi mislili, da je po trgatvi konec dela do pomladi, vendar ni tako. Po trgatvi razvozimo kompost po vinogradih. Letos smo ga imeli 250 m3. Potem pride rahljanje zemlje in za tem sejanje. Po sejanju, ker je zemlja mokra, ročno poškropimo z bakrenimi škropilnicami vso površino s škropivom gnoj iz roga. S tem vnesemo ogromno mikroorganizmov v zemljo, saj ti proizvajajo vse, kar zemlja rabi. V kleti je veliko dela. Letos smo začeli tudi z žganjekuho. Imamo veliko tropilnih ostankov jagodnih kožic, zato smo začeli s kuhanjem tropinovca. Letos bomo naredili še en vinograd. To se dela čez zimo, spomladi se sadi. Ker imamo za obdelati 20 hektarov vinogradov, smo lani začeli obrezovati že pred novim letom, sledi vežnja. Dela ne zmanjka. Vmes bo kak zimski, deževen dan in mesec marec bo hitro tu. Idealno je, da se začne obrezovanje po novem letu, a zaradi količine, da nas ne preganja delo spomladi, začnemo kakšen dan prej. Listje je bilo dolgo na trtah, šele pred kratkim je odpadlo in dokler so listi na trtah, se vegetacija ni ustavila, sokovi so še v mladikah, zato je dobro počakati, da listi odpadejo, potem pa se začne obrezovanje.«

Vsi, ki vas podrobneje zanima biodinamika, se obrnite na društvo Ajda. Tam dobite vse informacije, naredite osnovni tečaj biodinamike in vse bo postalo bolj razumljivo.

Ob polnih sodih je veselo
Ob polnih sodih je veselo © Rok Mihevc

Če bi se klasični vinogradnik želel preusmeriti v biodinamičnega, koliko časa to traja?

»Biodinamični način je delo na dolgi rok. Preusmeritev v biodinamiko traja tri leta, če ste prej ekološki vinogradnik, pa dve leti. Pri sebi sem začel opažati razlike po petih letih. Tu ne gre nič na hitro, vzeti si moraš čas, opazovati, ne smeš obupati. Prehod iz konvencionalne obdelave v biodinamiko ni enostaven, ker je rastlina navajena na drug način, druga škropiva, drug način obdelave. Rastlina deluje podobno kot človek. Če nekdo spije 4 kave na dan ali kadi, bo težko kar čez noč prenehal s tem. Če rastlino škropiš z raznoraznimi pripravki, potem kar naenkrat s tem nehaš, ima rastlina zapis, kako je bila prej tretirana, zaščitena in ko tega ni več, boš imel prva leta bolezni in probleme, a vredno je vztrajati, saj sčasoma tudi rastlina spozna nov način, kako jo obravnavaš, vse to ti vrne in zadovoljstvo je res veliko. Res uživam v tem, kar delam, s tem bom nadaljeval in upam, da bom še koga navdušil. Včasih so bili vsi biodinamiki, niso poznali škropiv, pesticidov, znali so opazovati naravo dosti boljše kot mi. Spomnim se tasta, ko je pogledal proti Čavnu, je po sencah takoj vedel, »koliko je ura«. Včasih so imeli vsi doma živino, kar je pomenilo zaključen krog na kmetiji. Od pridelave, proizvodnje gnoja, načina kmetovanja … To smo hitro pozabili zaradi želje po čim večjem pridelku, s tem pa smo zemljo, kjer več let poteka intenzivno kmetijstvo, na nek način uničili.«

Čin-čin, na zdravje!
Čin-čin, na zdravje! © Rok Mihevc

Svetovalnica
Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin (photo: GURS) Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin (photo: GURS)

Katastrski dohodek leti v nebo?

V zadnjih dneh smo v naše uredništvo prejeli nekaj klicev razburjenih lastnikov zemljišč, ki trdijo, da so v aplikaciji za Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin, za ...