Urban Šifrar, Benjamin Siter, Nejc Krevs | (foto: ARO)
Krevs, Šifrar in Siter o kritični misli
Alen Salihović
V oddajo »Pogovor o« smo povabili novinarja na Televiziji Slovenija Nejca Krevsa, novinarja Domovine Urbana Šifrarja in voditelja Družine in življenja Benjamina Siterja. Osrednja tema se je nanašala na vprašanji, kaj je kritično mišljenje in kakšen odnos ima do njega Cerkev. Vsi trije gostje so sodelovali tudi na letošnjih Nikodemovih večerih, ki so v ospredje postavili kritično mišljenje.
Novinar Krevs: Da se človek poglobi in potem izhaja proti svetu
Krevs je v začetku opozoril, da je kritično mišljenje sestavljeno iz dveh besed: kritično in mišljenje. »Zagotovo kritično zbuja na neki strani dvom, nek občutek, da ne vemo, kje smo oziroma na drugi strani, da želimo poiskati odgovore. Na drugi strani imamo mišljenje, ki daje občutek spoznanja, kar pomeni, da človek poskuša mešanico kritičnega in mišljenja združiti, da bi dobil odgovore in da ne bi iskal le neke površinskosti, neke polovične razlage temveč, da s pogledom v sebe poskuša s konstruktivno kritiko presojati svet, ki nas obkroža. In to je morda tisto ključno spoznanje, da se človek poglobi v sebe in iz sebe potem izhaja proti svetu,« je dejal Krevs.
Novinar Šifrar: Presojanje je nujno
Šifrar pa je dodal, da kritika oziroma kritično mišljenje etimološko izvira predvsem iz sojenja, torej razsojanja, kaj je dobro in kaj slabo v dani situaciji. »Torej se aplicira na konkretne trenutke v življenju, zato je v bistvu neločljivo povezano s pojmom razumnosti, prve med kardinalnimi krepostmi. To presojanje je nujno za vsakega človeka, ki živi svobodno, torej do trenutka, ko se zanaša na neke avtoritete, mu ni treba tega kritičnega mišljenja, v trenutku, ko pa se zave, da je svoboden, ker je to Bog podaril vsakemu človeku, pa mora začeti razmišljati, presojati v vsaki situaciji, kritično.«
Torej se aplicira na konkretne trenutke v življenju, zato je v bistvu neločljivo povezano s pojmom razumnosti, prve med kardinalnimi krepostmi.
Siter: Kakšna je njegova temeljna identiteta
Siter pa se je naslonil na kritično mišljenje znotraj krščanskega sveta. Po njegovih besedah gre za pojem, ko se posameznik zaveda, kakšna je njegova temeljna identiteta. »In če je temeljna identiteta kristjana/človeka kot človeka, ki je odrešen, se pravi, ki je grešen, pa vendar odrešen, potem je to kritično mišljenje, ki se v tem človeku poraja najprej usmerjeno na to temeljno samokritiko, kdo sem jaz, kje sem v svojem odnosu z Bogom,« je spodbudil Siter.
Sogovorniki so spregovoril tudi o tem, da bi kritične teme v Cerkvi večkrat morali odpirati tudi katoliški mediji, nismo pa mogli mimo vprašanja, kaj bi nas tudi pri razsojanju, kaj je prav in kaj ne moralo naučiti letošnje supervolilno leto.
Vabljeni, da prisluhnete posnetku oddaje.
Več informacij o Nikodemovih večerih 2022.
