Alenka Rebula: Prižgimo svoje svetilke.

Za življenje 10. 12. 2022, 12:00 Nataša Ličen

V sobotnem dopoldanskem pogovoru smo se dotaknili tudi vzorcev naših vedenj, ki jih ponavljamo in zato postajamo vse bolj zagrenjeni, nezadovoljni in ujeti. Za takšno stanje našega notranjega sveta in doživljanj nismo krivi, smo pa udeleženi in za svoja počutja soodgovorni. Lahko se naučimo procesov, s pomočjo katerih se izvijemo iz nesrečnih zapletov. V odnosih pogosto ne znamo. In ne moremo znati, če nas niso učili ali se nismo naučili.

Kot da še nismo razumeli, če nočemo živeti v sprtosti in biti globoko nesrečni, se je tega treba učiti. Gre za spretnost, ki se je naučimo, da znamo narediti tisto, kar nam pomaga.

Pravo veselje pozimi pride iz globine, poleti pa iz stikov.

»Pogosto v razreševanju sporov v odnosih slonimo na vzvišenosti ali mučeniški drži, na tej utrjenosti pogosto sloni človeška nesreča.«

V sobotni oddaji smo slišali, kako se lahko začnemo učiti prepoznavanja svojih škodljivih odzivov. Vrsto let številnim udeleženkam in udeležencem na seminarjih in ostalih dogodkih to predajata Alenka Rebula in Josipa Prebeg. V spodbudo so nam tudi številne knjige in zapisi na spletni strani »Vera vase« naše sogovornice, kjer se zrcali njuno skupno delo.

Kulturni dialog

»Napredovanje v kulturi miru pa je zaznati med ljudmi, kjer je vse več zavedanja, da se lahko medsebojni nesporazumi rešujejo drugače. Marsikje so zaživeli mediatorji. Ljudje se zavedajo potreb, da bi postali v odnosih sposobnejši, opolnomočeni v iskanju poti sporazumevanja. Običajno mora to najprej zaživeti med ljudmi, da se potem preseli na višje ravni. Morda smo na tej poti.«

Kar delamo narobe je domišljanje, da bomo z uporabo zdrave pameti in dobrega namena speljai kompleksne stvari v odnosih med ljudmi. To je čista iluzija. Odnosi so ena od najzahtevnejših stvari.

Odgovornost je na vseh

»Včasih smo mislili, da ima avtoriteta moč, danes vidimo, da je to relativno. Če imamo v ekipi rušilne ljudi, katerim vodilni ni kos, vsa njegova izkušenost, avtoriteta, kompetence ne zaležejo, ker ni dovolj, da je on takšen, imel naj bi tudi sposobnost zbrati okrog sebe ljudi, ki so naravnani na isti slog delovanja, na isto plemenitost nenazadnje, zato tu niso dovolj le njegovo spoobnosti, na katere smo se tradicionalno nanašali, ampak gre za spretnost vodenja ljudi okrog sebe. Tu imamo vsi možnost prepoznavanja sebe na tiste, ki rušijo in tiste, ki gradijo.«

Do kod se splača še graditi odnos?

»Bolj kot to, ali se splača ali ne?, torej le ali-ali, gre za stopnjo. Z nekaterimi ljudmi lahko veliko gradimo in je to lahko vseživljenjski načrt zbliževanja in sodelovanja, z nekaterimi pa so možne le nekatere skupne točke. Če se borimo za tisto, v kar verjamemo, se mi to ne zdi dober izraz, ker boj prikliče nasprotnika. Kako "priti skozi", da se sami čim manj ranimo in drugega ne pohodimo, je velika spretnost. Tu nihče ne moremo improvizirati. Odnosi med ljudmi so najzahtevnejša stvar, ki si jo lahko predstavljamo.«

Vsak od nas bi se lahko vprašal, koliko je usposobljen za življenje v tem tako zelo zahtevnem svetu polnem nepredvidljivega in tako zelo različnih ljudi?

Ob sklepu volilne jeseni v Sloveniji

»Komunikacija med politiki je na zelo nizki ravni, polno je medsebojnega psovanja, nekdaj so bili politiki vsaj formalno oprezni. Vsaj toliko, da konflikte ne bi poglobili in nazadovali, dajali so vtis iskanja rešitev in poti dogovarjanja. Tu smo nazadovali«, je v sobotni oddaji »Za življenje« dejala Alenka Rebula. V pogovorih z njo se opiramo na znanje Josipe Prebeg.