Blaž LesnikBlaž Lesnik
Aleš KarbaAleš Karba
Meta PotočnikMeta Potočnik
dr. Anže Burger (foto: STA / Nebojiša Tejić)
dr. Anže Burger | (foto: STA / Nebojiša Tejić)

Kaj še vedno visoka inflacija pomeni za gospodarstvo in denarno politiko?

Novice | 21.12.2022, 14:57 Rok Mihevc

Inflacija ostaja visoka in se bo začela umirjati šele v drugi polovici prihodnjega leta. Letos so rast poganjale cene energentov in hrane. Višajo se tudi obrestne mere. Kako bo to vplivalo na denarno politiko in kako se bo odrazilo na valuti evro ter na kreditih, je za naš radio spregovoril ekonomist in profesor Anže Burger.

Svet Evropske centralne banke je osrednje obrestne mere v evrskem območju zvišal za 0,5 odstotne točke. Gre za četrti zaporedni dvig, skupaj pa so obrestne mere od julija narasle za 2,5 odstotne točke, kar predstavlja rekordno dinamiko zaostrovanja denarne politike. Kaj ti dvigi pomenijo in kako vplivajo na denarno politiko?

Ti dvigi so bili pričakovani, inflacija je namreč v evro območju nad 10 odstotki, podobno je tudi v Sloveniji. Je tudi široko zasnovana, torej ni omejena samo na energijo, ampak se dražijo tudi industrijske proizvodnje in storitve. V zadnjih mesecih je zaznati rast plač na ravni petih odstotkov na leto, tudi to je bilo pričakovano, ti dvigi so v primerjavi z ZDA nekoliko manjši. ZDA so začele obrestne mere dvigovati marca in so jih do danes dvignili že sedemkrat za več kot štiri odstotke. Kaj to pomeni za gospodarstvo in denarno politiko? Potrošnja se bo zaradi višjih obrestnih mer znižala, tudi investicije se bodo znižale, nižji bo tudi uvoz in to bo zmanjšalo pritiske na inflacijo. Ta se bo umirila, na žalost pa je kolateralna škoda teh restriktivnih politik to, da bo gospodarska rast nižja.

Potrošnja se bo zaradi višjih obrestnih mer znižala, tudi investicije se bodo znižale, nižji bo tudi uvoz in to bo zmanjšalo pritiske na inflacijo. Ta se bo umirila, na žalost pa je kolateralna škoda teh restriktivnih politik to, da bo gospodarska rast nižja.

Kako se bo to odrazilo na valuti evro in tudi na kreditih?

Evro je bil v preteklih mesecih sicer najprej zelo šibek, sedaj pa se v zadnjih tednih krepi zaradi dvigov obrestnih mer, ki sledijo tudi ameriškim. Evro, ki bo zdaj krepkejši, bo znižal pritiske na inflacijo, kar bo umirilo te uvozne cene. Rast inflacije se bo umirila zaradi neto izvoza. Torej ta močnejša valuta bo na obeh straneh poskrbela za umirjanje inflacije.

Kakšen vpliv ima dvig obrestnih mer na na državo Slovenijo?

Podobno tudi v Slovenij pričakujemo umirjanje inflacije. Letos naj bi bila nekaj čez 9 odstotna, naslednje leto se napoveduje za 7, potem se bo znižala na 4, to so napovedi Banke Slovenije. Se pa bodo na trgu razširile višje obrestne mere. V tem letu so se obrestne mere za posojila za gospodinjstva zvišala za odstotno točko, za podjetja za pol točke, kar bo povzročilo manjše povpraševanje gospodinjstev in podjetnikov po posojilih. Za gospodinjstva se je to že zgodilo. Umirjanje rasti BDP-ja se bo tudi zgodilo zaradi višje inflacije, rast naj bi se umirila samo na 0,8 odstotka, verjetno bo negativen vpliv tudi na javni dolg, obresti bodo porastle. Zahtevana donosnost na slovenske 10-letne obveznice se je povečala iz 0,3 odstotka na 3,5 odstotka. Torej vidimo, da trgi že zahtevajo zaradi teh višjih ključnih obrestnih mer višje tržne obrestne mere, kar bo povzročilo nekoliko dražje zadolževanje za prihajajoče proračunske primankljaje.

Vidimo, da trgi že zahtevajo zaradi teh višjih ključnih obrestnih mer višje tržne obrestne mere, kar bo povzročilo nekoliko dražje zadolževanje za prihajajoče proračunske primankljaje.

Kako velika grožnja stabilnosti javnih financ je draginja?

Na kratek rok inflacija zmanjša breme javnega dolga, ampak na dolgi rok obstaja nevarnost, da se inflacija vgradi v pričakovanja in s tem tudi višje zahtevane nominalne obrestne mere na trgu, kar je slabo za investicijsko aktivnost in gospodarsko rast. Problem je, če rast plač začne dohitevati to visoko inflacijo, če traja to predolgo, potem sledijo rasti cen tudi rast plač in pride do neke oblike indeksacije. S tem je potem kombinacija rasti plač in cen precej bolj boleča z vidika negativnega učinka na BDP, ko izvajamo restriktivne denarne in fiskalne politike.

Novice
Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin (photo: GURS) Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin (photo: GURS)

Katastrski dohodek leti v nebo?

V zadnjih dneh smo v naše uredništvo prejeli nekaj klicev razburjenih lastnikov zemljišč, ki trdijo, da so v aplikaciji za Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin, za ...