Kaj nas na področju sprave še čaka?

Slovenija | 06.12.2022, 13:57 Alen Salihović

Predsednik republike Borut Pahor je ob koncu mandata sprejel predsednika in člane Komisije Vlade za reševanje prikritih grobišč. Pahor je že v začetku prvega mandata s komisijo in njenim predsednikom Jožetom Dežmanom vzpostavil reden dialog. V desetih letih so sledila številna srečanja in sestanki, sodelovanje pa je privedlo do prelomnih stvarnih in simbolnih korakov, med katerimi so prekop in pogreb žrtev iz Hude jame in tudi odkritje spomenika žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Predsednik Pahor si za narodno pomiritev in spravo prizadeva vso svojo politično kariero, njegovi dosežki nosijo pomembna, prelomna simbolna sporočila. Sprava je bila tudi eden glavnih poudarkov obeh predsedniških mandatov predsednika Pahorja, so zapisali v njegovem kabinetu v vabilu na današnje srečanje.

»Izkoriščam to priložnost, da se zahvalim ljudem, našim prebivalcem naši narodni in državljanski skupnosti, ki se je zame nepričakovano, ampak pravilno, če smem uporabiti to besedo, z nekim čustvenim konsenzom odzvala na odkritje Hude jame,« je dejal Pahor in dodal, da so ljudje takrat tiho povedali, da pričakujejo zrelost politike pri ukvarjanju s temi vprašanji. Zahvalil se je komisij, pa tudi nekdanjemu predsedniku Slovenske škofovske konference, nadškofu Antonu Stresu, »ki je takrat verjel in mi zaupal, da ne bom tega vprašanja zlorabil za nek kratkoročen politični profit, ampak da mislim to zelo iskreno«.

Mislim, da si vse žrtve zaslužijo mesto pokopa in tudi obeležje. Mislim, da bi bilo prav, da bi bilo to v Ljubljani.

Hvaležnost je izrazil tudi političnim strankam, ki so sprejele tako imenovano spravno zakonodaj. Pahor, ki se je s komisijo sestal osemkrat je glede nadaljnjega dela, ki še čaka dodal: »To je prekop posmrtnih ostankov iz Macesnove gorice in pokop Romov. Mislim, da si vse žrtve zaslužijo mesto pokopa in tudi obeležje. Mislim, da bi bilo prav, da bi bilo to v Ljubljani.«

Predsednik komisije Dežman pa je spomnil na zgodovinsko izjavo SAZU o slovenski spravi leta 2021.