Stiska, brezciljnost | (foto: Inzmam Khan /Pexels)
Do pomoči prek spletne aplikacije eSOS
Oddaje | Maja Morela Čuk
Na tretjo nedeljo v mesecu novembru smo v oddaji Karitas gostili Andrejo Verovšek, ki nam je predstavila projekt Slovenske karitas eSOS. V imenu projekta je kratica SOS, ki je večini ljudi dobro poznana. Je namreč mednarodni znak za stisko. Pred njim pa stoji še e, kar označuje nekaj, kar je v povezavi s spletom. Če povežemo oboje skupaj, dobimo projekt s podnaslovom Spletna prepoznava socialnih stisk.
Spletna aplikacija eSOS
V celoti se projekt odvija na spletu, vstopna točka pa je spletna stran Slovenske karitas. Ljudje imajo tako priložnost poiskati pomoč, ki je praviloma zaradi razlogov kot so nedostopnos, invalidnost in drugih, ne bi poiskali. Z decembrom bo zaživela tudi spletna aplikacija eSOS, s katero bodo lahko posamezniki v začetni fazi osebnih težav le-te lažje prepoznali in se na podlagi ocene aplikacije lažje odločili za prvo video svetovanje. Kdor spleta ni vešč, se lahko udeleži delavnic digitalne pismenosti, da bo uporaba projekta eSOS še lažja.
Nekateri lažje poiščejo pomoč v obliki paketa s hrano. Zatakne se pri osebnih stiskah, ki jih nekdo lahko doživlja kot osebni problem.
"Zatakne se pri osebnih stiskah"
Preko 20.000 družin na leto v Sloveniji potrebuje pomoč. »Nekateri lažje poiščejo pomoč v obliki paketa s hrano. Zatakne se pri osebnih stiskah, ki jih nekdo lahko doživlja kot osebni problem. Obdaja ga občutek krivde, da je sam kriv za nastalo stisko. Gre predvsem za zasvojenost z alkoholom, nasilje in duševne stiske.« Na Slovenski karitas opažajo, da lahko na teh področjih še marsikaj premaknejo na bolje. Tako da o tem spregovorijo in spodbujajo tiste, ki se s težavami srečujejo, kot tudi njihove bližnje, da najdejo način, ki jim bo pomagal priti iz stiske. Na spletni strani so objavili nekaj člankov različnih strokovnjakov, s katerimi si lahko ljudje v stiski pomagajo.
»V zadnjih dveh, treh letih so se okoliščine spremenile. Digitalizacija je postala dostopnejša in se zavedamo, da ne more nadomestiti stika v živo, ampak vedno to ni mogoče.« (A. Verovšek)
