Jože Bartolj
Andrej Jerman
Petra Stopar
dr. Aleš Maver (foto: Primož Lavre / Reporter)
dr. Aleš Maver | (foto: Primož Lavre / Reporter)

Kdo je po mnenju dr. Mavra pravzaprav zmagal na volitvah?

16.11.2022, 16:12 Helena Križnik

Zgodilo se je že videno. Tako je vzpon Nataše Pirc Musar na najvišjo politično funkcijo v Sloveniji pospremil politični analitik dr. Aleš Maver. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je spomnil, da so na predsedniških volitvah v osnovi zmagale tiste sile, ki so slavile vsako pomembno prelomnico že od leta 1990. Po njegovih besedah gre za sile, ki so v veliki meri zavirale pot proti normalni in demokratični državi. Upa, da bo Pirc Musarjeva znala prerezati popkovino s predstavniki bloka, ki jo je ustoličil.

Slovenska demokracija se sooča z velikim strukturnim problemom

Politična alternativa trenutni oblasti pri nas težko dobi pomembno odločanje, je razočaran ugotavljal dr. Maver. »To je velik strukturni problem za slovensko demokracijo, o tem sploh ni nobenega dvoma. Lahko se, seveda, zgodi, da bodo tudi na krilih tega sicer relativno tesnega volilnega izida, prihodnji meseci in leta slovenski demokraciji prinesli slabe novice in ne dobrih,« je opozoril dr. Maver.

Kljub Logarjevemu porazu je zaznati svetle trenutke

Kljub porazu Anžeta Logarja vidi nekaj svetlih trenutkov. Še posebej pomembno se mu zdi, da je v sodelovalno držo, ki je bila temelj njegove kampanje, vsaj delno potegnil tudi nasprotnike, med njimi Pirc Musarjevo. »Če bo res predsednica vseh Slovencev, potem je to vendarle pozitiven obet, ki je tudi zasluga strategije predvolilnega nastopanja njenega protikandidata.«

Smo prvaki v obsedenosti z enim samim človekom?

Skrbi ga obsedenost z likom in delom Janeza Janše. »To je poseben fenomen. Takšna fiksacija na enega samega človeka ni povsem neznana tudi v kakšnem drugem okolju, ampak vendarle mislim, da Slovenci v tem postajamo prvaki.« Dr. Maver brez neke resne zunanje krize niti ne vidi več možnosti za spremembo mišljenja. »Bojim se, da brez tega ne bomo izplavali iz začaranega kroga.«

Pri nas ne razumemo vloge političnih strank

Jezi ga tudi obsedenost z bojem proti političnim strankam, ki se je prav tako pokazala v predsedniški tekmi. Gre za nerazumevanje parlamentarne demokracije, je bil jasen dr. Maver. »K parlamentarni demokraciji kot riba k petku sodijo tudi politične stranke. Prav v nekdanjem sovjetskem prostoru, zlasti v Belorusiji in tudi v Rusiji, vidimo, kaj se zgodi, če nimamo političnih strank kot samostojnih političnih subjektov. Če imamo stranke, ki so res avtonomne, ki niso vezane zgolj na nosilce oblasti, potem to pomeni tudi določeno mero pluralizma na ostalih področjih, na primer na kulturnem, na družbenem. Če tega ni, potem je bistveno težje doseči katerikoli premik.«

Ob tem je spomnil na nekdanjega predsednika Danila Turka, ki je bil po zunanjih kriterijih nestrankarski akter, a nikakor ni znal preseči občutka hvaležnosti do političnih sil, ki so mu pravzaprav omogočile, da je bil kandidat in da je bil tudi izvoljen. »Nikoli ni zmogel niti kančka drže, ki bi poleg pripadnikov njegovega lastnega političnega tabora zajemal kogarkoli drugega.« Podobno se obeta s Pirc Musarjevo, če bo posnemala Türka, ki je bil tudi eden njenih najglasnejših podpornikov. »Nikakor ni mogoče govoriti, da je Pirc Musarjeva postala predsednica izključno zaradi svoje lastne uspešnosti. To je bila pač odločitev političnega bloka, ne glede na to, ali je imela strankarsko izkaznico ali ne.«

Nikakor ni mogoče govoriti, da je Pirc Musarjeva postala predsednica izključno zaradi svoje lastne uspešnosti. To je bila pač odločitev političnega bloka, ne glede na to, ali je imela strankarsko izkaznico ali ne.

Ker predsedniški položaj ne prinaša velike politične moči, ampak predvsem prestiž, ki med drugim omogoča, da lahko tako znotraj države kot zunaj nje v relativno kratkem času spleteš lastno mrežo zvez, po besedah dr. Mavra ni nobene potrebe, da bi se naslanjal na tiste, ki so te pripeljali tako daleč. Zato želi, da bi bila Pirc Musarjeva predvsem nadstrankarska.

O slogu Pahorjevega predsedovanja

To je po njegovem uspevalo Borutu Pahorju, ki po desetih letih odhaja iz predsedniške palače. Kakšen je bil njegov slog? »Paradoks njegovega političnega delovanja je, da se je v zgodovino zapisal kot bržkone najslabši predsednik vlade, vsekakor pa kot najboljši predsednik republike do zdaj. Res je, da konkurenca ni bila posebej huda, ampak zame je to, kako se je zadev loteval Pahor, zgled.«

Za dr. Mavra kritike, s katerimi se je soočal Pahor, da je molčal ob pomembnih vprašanjih, niso upravičene. »Mislim, da bi bilo zelo narobe, če bi predsednik republike posegal v dnevno politiko ob vsaki priložnosti, saj takrat, ko bi bilo to nujno, njegov poseg ne bi imel teže.« Če predsednik predsednik republike postane dnevni politični igralec, zapravi velik del ugleda svoje funkcije, je prepričan dr. Maver.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Spoznanje več
Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika) Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika)

Slovenska birma v Buenos Airesu

Vrhunec obiska škofa Antona Jamnika pri rojakih v Argentini sta bili slovesnosti svete birme v Lanusu in Slovenski hiši, pri katerih je bilo 22 birmancev. Obe slovesnosti sta bili skrbno ...