»Na lokalni ravni včasih sklepajo tudi nemogoče koalicije«

Slovenija | 22.11.2022, 08:09 Rok Mihevc

Ali so izidi prvega kroga lokalnih volitev presenetili? Bi bilo smiselno omejiti županske mandate? To sta vprašanji, ki jih je strokovnjaku za lokalno samoupravo, pravniku in izrednemu profesorju dr. Boštjanu Brezovniku med drugim postavil Alen Salihović.

So vas rezultati lokalnih volitev v čem presenetili?

Na splošno rečeno, primerjalno gledano, ne. Mogoče bi tu dal samo eno opazko glede nizke volilne udeležbe, ki pa je odraz volilne apatije, katero zaznavamo tudi v drugih državah članicah Evropske unije. Vse slovenske občine so se v preteklih 20 letih predvsem na področju komunalne infrastrukture zelo razvile in tako tudi občani ne zaznajo več večjih potreb po bistvenih spremembah v občinah.

Na župansko funkcijo je bilo ponovno izvoljenih 137 aktualnih županov. Sicer pa smo v prvem krogu izvolili kar 165 županov. Relativno veliko, se strinjate?

Ja in tudi to ni presenečenje. To, da smo imeli preko 50 občin, v katerih smo imeli samo enega kandidata, pomeni, da se tudi v boj za županski položaj novi kandidati ne podajajo. Predvsem pa je to odraz zaupanja v delo obstoječih županov, ki so s svojim preteklim delom dejansko izkazali visoko stopnjo uspešnosti uspešnosti.

Vse občine so se v preteklih 20 letih zelo razvile in tako tudi občani ne zaznajo več večjih potreb po bistvenih spremembah.

Lokalnih volitev oz. rezultatov le teh ni mogoče preslikati na rezultate na državnem nivoju oz. jih primerjati z državnozborskimi?

To je odraz delovanja dela v lokalnem okolju, kjer se ljudje po večini ne odločajo za izkaz neke strankarske pripadnosti, pač pa na lokalnih volitvah običajno daje glas ljudem, ki so v teh lokalnih okoljih najbolj aktivni. Zanimivo je tudi to, da če tudi izkazujejo pripadnost neki politični stranki, se na lokalnem nivoju sklepajo, vsaj z vidika državne ravni bi temu rekli tudi nemogoča koalicijska sodelovanja, kar praktično pomeni, da na lokalnih ravni ljudje in tudi recimo svetniki, župani sledijo lokalnim interesom in pa seveda potrebam lokalnega prebivalstva.

Ste zelo dober poznavalec lokalne samouprave, pa me zanima, kaj opažate na lokalnem nivoju, kje bi bilo mogoče storiti oz. narediti še več?

Tisti del ki je vsebinsko zelo pomemben je ta, da je nastala ena izjemno veliko vrzel med državo in lokalnimi skupnostmi. On 212 občinah je praktično nemogoče zagotoviti učinkovito sodelovanje in povezovanje med posamezno občino in državnimi institucijami. In zaradi tega bi bil nujen razmislek o uvedbi pokrajin kot druge ravni lokalne samouprave, da bi na ta način lahko zagotovili skladen regionalni razvoj. Občine so v preteklih desetletjih dejansko naredile največ, kar je možno in mogoče se nam predvsem na področju skladnega regionalnega razvoja in razvoja gospodarstva kaže izjemen manjko, ki pa ga lahko nadomestijo samo pokrajine. Država se je na teh področjih izkazala kot sorazmerno neuspešno.

Imamo kar nekaj "večnih županov", če jih lahko tako imenujem. Ali menite, da bi bilo smiselno omejiti županske mandate?

To je eno izmed zelo zanimivih vprašanj, ki se pojavlja tako v praksi kot teoriji. Dejstvo je, da je lokalno upravljanje povsem različno od državnega. Če na državni ravni stremimo k omejevanju oblasti tudi z omejitvijo mandatov, je na lokalni ravni zelo pomembno, da se sledi tradiciji in ta tradicija je značilna, ne samo za slovenski pravni prostor, pač pa tudi v tujini. Dejstvo je, da bi seveda z omejitvami mandatov lahko dopustili prihod novih kandidatov, vendar je tu potrebno povedati, da se lokalno prebivalstvo običajno odloča in podpira tiste kandidate, ki so se v preteklosti že izkazali. Tako da jaz osebno sem zagovornik ne omejevanja mandatov županov, predvsem zaradi tega, ker menim, da je lokalno prebivalstvo tisto, ki vedno prepozna najboljšega kandidata in mu seveda tudi namenil svoj glas.

Osebno sem zagovornik ne omejevanja mandatov županov, predvsem ker menim, da je lokalno prebivalstvo tisto, ki vedno prepozna najboljšega kandidata in mu seveda tudi namenil svoj glas.