Na ozemlje Poljske priletela raketa, v Natu se strinjajo, da ni šlo za nameren napad

Svet | 16.11.2022, 15:29 Helena Križnik

Se napetosti na vzhodu Evrope stopnjujejo? Poljsko je pretresla eksplozija. Od kod je priletela raketa, ki je v vasi Przewodow zadela skladišče z žitom in ubila dva človeka, je vprašanje, ki mu skušajo priti do dna vsi vpleteni. Potrjeno je, da je bila ruske izdelave, a to še ne pove, kdo je zakrivil incident. Veliko držav v tem delu stare celine ima namreč podobno orožje. Prve ugotovitve celo kažejo, da je raketo v zrak poslala ukrajinska obramba, da bi preprečila ruski izstrelek. Mednarodna skupnost je v odzivih za zdaj zadržana, slišati je pozive k podrobni preiskavi in predvsem k umiritvi razmer. Tega si želijo tudi sami Ukrajinci. V zadnjem času se spet vse pogosteje zatekajo v zaklonišča, saj se neprestano oglašajo sirene, ki naznanjajo nevarnost ruskih napadov.

O incidentu so razpravljali stalni predstavniki članic Nata

Incident je vzbudil zaskrbljenost, saj bi lahko pomenil vstop Nata v vojno, ki jo je pred slabimi devetimi meseci v Ukrajini začela Rusija. Poljska je namreč članica Severnoatlantskega zavezništva. V Bruslju so se na izrednem zasedanju zbrali stalni predstavniki članic. »Preiskava incidenta še traja, počakati moramo na njene izsledke. Ampak za zdaj ni nobenih znakov, da bi šlo za nameren napad ali da Rusija pripravlja napad na katero od članic Nata,« je po srečanju razgrnil generalni sekretar Severnoatlantskega zavezništva Jens Stoltenberg.

Že Biden je sporočil: Malo verjetno je, da je raketo izstrelila Rusija

Podobne informacije je že prej javnosti posredoval tudi predsednik ZDA Joe Biden po nizu varnostnih sestankov, ki jih je imel s svetovnimi voditelji, zbranimi na vrhu skupine G20 na Baliju v Indoneziji. »Strinjali smo se, da podpremo poljsko preiskavo. Naredil bom vse, da ugotovimo, kaj natanko se je zgodilo. Glede na pot, ki jo je opravil izstrelek, je malo verjetno, da je prišel z ruske strani.«

Kijev je sprva s prstom pokazal na Moskvo, ta je kakršnokoli povezavo z eksplozijo odločno zanikala. Poljska je povečala stopnjo pripravljenosti dela svojih oboroženih sil, a je njen predsednik Andrzej Duda ocenil, da je šlo za osamljen incident, premier Mateusz Morawiecki pa je državljanom sporočil, naj ostanejo mirni.

Ni kriva Ukrajina, je bil odločen Stoltenberg

Po predhodnih analizah bi lahko šlo za raketo ukrajinskega protiletalskega sistema, iztreljeno za obrambo ukrajinskega ozemlja pred ruskimi napadi, ki so se v zadnjih dneh še okrepili, je še povedal prvi mož Nata. »Ampak naj bom jasen. Ni kriva Ukrajina. Temeljno odgovornost nosi Rusija, saj nadaljuje nezakonito vojno proti njej.« Stoltenberg je tudi zagotovil, da je Nato v stikih z vsemi deležniki in bo skupaj z njimi določal prihodnje korake.

Rusija še naprej uničuje ukrajinsko kritično strukturo

Vsa Ukrajina je medtem še naprej tarča ruskih sil. Osredotočene so na objekte kritične infrastrukture, a ne prizanašajo niti stanovanjskim zgradbam. »Pred zadnjimi napadi je bilo po vsej Ukrajini uničenih približno 40 odstotkov energetskih sistemov, zdaj je brez elektrike ves severni del države,« nam je razmere orisala sodelavka Karitas v Ukrajini, Slovenka Mira Milavec, ki smo jo poklicali v Kijev. To v državi močno občutijo. »Ko ni elektrike, ni interneta, ni ogrevanja.« Temu se, tako Milavčeva, ljudje prilagajajo in živijo bolj skromno.

O osvoboditvi Hersona

Z velikim pomanjkanjem so se zadnje mesece soočali v Hersonu, ki se je prejšnji teden le otresel okupatorja. »Zdaj vidim, kaj za ljudi pomeni živeti v strahu pod diktatorskim režimom. Čeprav nimajo ničesar, so veseli, ker so svobodni,« je dodala Milavčeva.

Vsaj na zunaj je vnovično zavzetje Hersona verjetno največji ukrajinski uspeh v tej vojni. A politični analitik dr. Aleš Maver je za Radio Ognjišče opozoril, da umik ruskih enot iz tega mesta pušča nekatera odprta vprašanja. »Mogoče je tukaj vendarle v ozadju še vedno prepričanje številnih o neomajni moči ruske vojske. Češ, ne bi se umaknila, če ne bi imela česa za bregom. Mogoče pa gre, kot upamo, seveda predvsem za to, da sta se ruska vojska in zlasti režim v Kremlju preprosto precenila ter da je ukrajinski odpor dal vidne sadove.«

Rešitev vodi le skozi Moskvo, je opozoril dr. Maver

Lahko bi šlo za neke vrste prelomnico, ob kateri bi se dalo razmišljati, kako naprej, je še ugotavljal dr. Maver, saj je celoten položaj zapleten. »Rusija ne more izstopiti iz vojne, saj ni ničesar dosegla. To je popolnoma jasno. Ukrajina pa seveda tudi ne more tvegati premirja v nekem položaju, ko je še vedno toliko njenega ozemlja okupiranega.«
Rešitev po njegovih besedah vodi le skozi Moskvo. »Bojim se, da bo najkrajša pot tista, ki bo pripeljala do zamenjave vrha v Kremlju, ker mislim, da z zdajšnjim vrhom nekega dogovora, ki bi se ga držal, ne more biti in kakršnakoli stabilnost ne pride v poštev,« je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj poudaril dr. Maver.

Papež Frančišek povabil k molitvi

Dogajanje na vzhodu Evrope budno spremlja tudi papež Frančišek. Ljudi dobre volje je povabil k molitvi, da bi Gospod spreobrnil srca tistih, ki še vedno stavijo na vojno.