Ekonomist Lahovnik o tem, kako daleč je Slovenija od recesije

Slovenija | 08.11.2022, 07:21 Petra Stopar

V največjem evropskem gospodarstvu, Nemčiji, je bila septembra rast cen življenjskih potrebščin 10-odstotna, kar je bilo največ v zadnjih 70 letih. Ob tem se krepijo skrbi, da bo Nemčija v naslednjih četrtletjih zdrsnila v recesijo. Kako daleč od ohlajanja pa je gospodarstvo v Sloveniji? Združenje nabavnikov v svojem poročilu o indeksu nabavnih menedžerjev ugotavlja, da se je ta v oktobru spet znižal in že peti mesec zapored vztraja pod mejo 50 točk. Podjetja medtem poročajo o velikem zmanjšanju števila zaposlenih, že sedmi mesec zapored se skrajšujejo dobavni roki.

Gospodarska aktivnost že nekaj mesecev vztrajno pada

Tako imenovani indeks PMI je oktobra znašal 35,7 točke in je na najnižji vrednosti v zadnjih 30 mesecih oz. začetka izbruha covida-19. Pod mejo 50 točk je v oktobru padel tudi nemški proizvodni PMI, kar povečuje znake bližajoče se recesije v največjem gospodarstvu evro območja. Gibanje indeksov po navedbah Združenja nabavnikov kaže, da gospodarska aktivnost že nekaj mesecev vztrajno pada. Negotove razmere, motena oskrba, dvigi cen energentov, vse višja inflacija in višanje obrestnih mer vplivajo na padec povpraševanj tako pri pridelovalni dejavnosti, še bolj pa na storitvah, kjer se potrošniki zaradi razmer najlažje odpovedo novim nakupom.

Brezposelnost se je že povečala

Še vedno raste tudi pritisk na rast in korekcije plač in navsezadnje na dejstvo, da podjetja posledično zmanjšujejo število zaposlenih, tam kjer bi jih pa radi zaposlili, pa ne dobijo ustreznega kadra. Kako daleč je torej Slovenija od recesije, smo vprašali ekonomista Mateja Lahovnika, ki pojasnjuje, da Slovenija izvozi skoraj 80 odstotkov bruto domačega proizvoda na tuje trge, predvsem v Nemčijo, na teh trgih pa povpraševanje zadnje čase hitro upada. »Tako da vse več analitikov za leto 2023 napoveduje recesijo. In seveda, če se bo v recesiji znašla Nemčija, se bo to močno poznalo tudi v Sloveniji. Pravzaprav že vidimo, da se je oktobra brezposelnost že povečala.«

In seveda, če se bo v recesiji znašla Nemčija, se bo to močno poznalo tudi v Sloveniji.

Niža se kupna moč

Oktobra se je namreč na zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo skoraj 6900 brezposelnih, kar je 38 odstotkov več kot v septembru. Čeprav lahko nekaj tega pripišemo sezonski komponenti, pa vse več podjetnikov opozarja na znižanje izvoznih naročil. »Moramo pa tudi upoštevati, da se je zaradi visoke inflacije znižala kupna moč ljudi, razpoložljivi dohodek se je v letu dni znižal za deset odstotkov in to vpliva tudi na manjše povpraševanje tudi na storitve.«

Strah pred stafglacijo

Potrošniki so začeli vse bolj odlagati nakupe trajnih dobrih, kar pomeni manj povpraševanja za podjetja in nižjo proizvodnjo. »To pa lahko pripelje tudi do višje brezposelnosti. Vsi se v tem trenutku najbolj bojijo, da bi se soočili s stagflacijo, to pa pomeni, da bi imeli hkrati visoko inflacijo in pa upad gospodarske rasti.« Primanjkljaj državnega proračuna je medtem po začasnih podatkih v prvih 10 mesecih letos znašal 283 milijonov evrov, so sporočili iz fiskalnega sveta. Po njihovih navedbah realizacija letošnjega državnega proračuna do oktobra potrjuje oceno fiskalnega sveta, da je bil rebalans nerealistično zasnovan in ni predstavljal ustrezne osnove za pripravo proračunskih dokumentov za naslednji dve leti.