Hej, postani prostovoljec tudi ti!

Svetovalnica | 18.10.2022, 12:40 Mirjam Judež

Kako spodbuditi mlade, da se kljub obveznostim odločijo slediti Jezusu in (p)ostanejo aktivni kristjani? Kaj vse prinaša prostovoljstvo? Z nami v studiu je bil koordinator youngCaritas Maribor Florjan Ungar. Z njim se je pogovarjala Maja Morela.

Kako se danes godi mladim kristjanom?

»Imamo veliko informacij, z vseh strani smo bombardirani, to nam polni misli, jemlje prosti čas, veliko je aktivnosti za mlade in že v osnovni šoli so otroci zasedeni s številnimi krožki. Pogosto doma niso najbolj spodbujeni k veri. Zagotovo so starši nosilci tega oznanila, ni katehet tisti, ki naj bi učil učence, kako se prekrižati, kako moliti. To so osnovne stvari in zagotovo bi to morali narediti starši. Če vera ni prioriteta, sploh za poglobitev vere zmanjka časa. V družini mladi dobijo korenine, iz katerih rastejo. V nekaterih župnijah je ogromno programov, tam lahko vsak s svojim talentom najde področje, v katerega se lahko vključi.«

Kako mlade nagovoriti za aktivnosti v župniji, verouk, prostovoljstvo?

»Zagotovo je eden od pristopov osebni nagovor. Župnik Martin Golob je pred časom v eni oddaji dejal, da so najpomembnejši oznanjevalci otroci, ki povabijo druge otroke k verouku, povejo, da je tam fajn in kaj počnejo. To se mladim zelo dopade. Tudi v naši generaciji je bilo nekaj sovrstnikov, ki smo jih nagovorili preko otroškega veselja, da so začeli hoditi k verouku. Zakramentov niso prejeli, a nekaj so zagotovo dobili. Podobno je s prostovoljstvom. Mladi največkrat druge mlade navdušijo za določeno stvar. Zgled pritegne, nagovori tudi druge.«

Starejši mladim dajemo zgled. Kako vero in Cerkev približati mladim?

»Mladi hitro začutijo, če je človek pri stvari. Vsekakor moramo vero najprej sami živeti in biti pristni. Če je to nekaj zaigranega, plehkega, ne vleče.«

Ali je ena od rešitev, da mlade obvarujemo pred padcem v melanholijo, tudi prostovoljstvo in zakaj?

»Vsekakor je prostovoljstvo ena od rešitev. S tem mladi zapolnijo svoj prosti čas, se osredotočijo na druge stvari in prispevajo dodano vrednost k družbi. Koliko bo vsak posameznik prostovoljno aktiven, se odloča sam. Imamo večerni program »donirana hrana«, kjer mladi po zaprtju 29 trgovin v Mariboru pobirajo hrano, ki bi jo trgovci zavrgli. Imamo prostovoljce, ki so na voljo ves teden in take, ki so razpoložljivi samo dan ali dva v tednu. Že en dan v tednu je dobrodošlo, če si lahko vzamejo čas in vidijo, da lahko pomagajo nekomu, ki je v stiski, prepoznajo, da lahko prispevajo nekaj več. S konkretnim delom pomagajo tistim, ki nimajo, ki so ubogi in s tem dosežejo neko veselje, radost do tega dela, zato so pripravljeni vedno znova prihajati. Nekateri prihajajo, drugi odhajajo, saj različne življenjske prelomnice prinašajo različne odločitve. Z novim šolskim, študijskim letom se je nekaj novih prostovoljcev priključilo, kar nas zelo veseli. Vsak par rok vedno pride prav.«

Kdo je lahko prostovoljec?

»Pri nas sprejmemo vse. Naša izkušnja je, da so prostovoljci verni, neverni, drugače verni, imamo tudi muslimanko, ki pomaga, tudi prostovoljce drugih ras. Živimo to vesoljnost. Najbolje je, če se mladi v prostovoljstvo vključijo v svojem domačem okolju. Tam so lahko najbolj na razpolago, vožnja ni dolga, logistika je najbolj enostavna. Pri nas v Mariboru vedno potrebujemo kakšnega prostovoljca. Zdaj jih nabiramo za učno pomoč otrokom. Če imate čas, vabljeni, da se odzovete. Eno popoldne na teden nekaj ur (3, 4 ure) se dobijo prostovoljci skupaj s koordinatorko tega programa, se pogovorijo, nato se jim priključijo otroci, ki potrebujejo učno pomoč. Uro do uro in pol pomagajo otrokom, sledi refleksija.«

Kakšni so odzivi tistih, ki pomagajo in tistih, ki pomoč prejmejo?

»Lepo je videti, kako sta obe strani zadovoljni. Prostovoljci, ki lahko dajo nekaj več in otroci, ki nekaj prejmejo. Ko sem bil kot najstnik, mladostnik animator na oratoriju, sem videl, kako daš v ta oratorij samega sebe, prejmeš pa veliko več, kot daš.«

V katere dogodke se lahko mladi vključijo?

»Pri nas imamo delovne akcije, učno pomoč, različne dogodke, na katerih lahko pomagajo (srečanje prejemnikov pomoči, Klic dobrote), v naslednjih tednih bo srečanje birmancev, na katerem bomo imeli svojo delavnico … Priložnosti je kar nekaj. Kontaktirajo nas lahko preko FB youngCaritas Maribor in Instagrama. Bolj iznajdljivi na spletu nas bodo hitro našli.«

So mladi prostovoljci hvaležni za nova spoznanja?

»Eden od pokazateljev je zagotovo to, da vedno znova radi pridejo. En od razlogov je tudi prijateljstvo. Nekateri so prijatelji že od prej in skupaj prihajajo, nekateri se tam na novo spoznajo in tvorijo prijateljsko skupnost. Prostovoljstvo jih gradi in opogumlja. Ko prijatelji pridejo skupaj, je vedno zaznati veselje, pozitivno vzdušje na večini dogodkov, v življenju pa je treba to živeti. Znotraj skupnosti je to nek mehurček, v katerem je vse lepo in fajn, v realnem življenju pa se moramo za te vrednote postaviti in jih živeti.«

Lepo je gledati zadovoljne obraze, ki skupaj darujejo svoj čas za druge, se ob tem veselijo in izpopolnjujejo samega sebe.

Kako prostovoljstvo pripomore k boljši družbi?

»Prostovoljstvo je, ko smo komu na razpolago in za to ne zahtevamo plačila. Ko greš pomagat sosedu grabit, ko greš k sosedi na obisk ali namesto nje v trgovino, to je prostovoljstvo, saj v zameno ne pričakujemo plačila. Že to bogati človeka in vse naše medsebojne vezi.«

Katere so tekoče prostovoljne akcije?

»Tekoče stvari so pobiranje donirane hrane ob večerih. Pobiramo jo od ponedeljka do sobote med 8. in 10. uro zvečer. To hrano zvečer pripeljejo na sedež, zjutraj pa jo naše starejše prostovoljke razdelijo med pomoči potrebne, ki so je deležni enkrat na teden. Ponjo pride kar nekaj ljudi, med 20 in 40 posameznikov/družin. Tu je še učna pomoč. Vsako nedeljo se trudimo objaviti nedeljsko iskrico. Enkrat mesečno se preko socialnih omrežij predstavijo prostovoljci.«

Prosimo še za kratko predstavitev youngCaritas …

»V Sloveniji smo prisotni 4 leta. Začeli smo preko Slovenske karitas, pred 2 letoma je pa ta organizacija šla na škofijska področja in ustanovila youngCaritas. Mlajši so že prej pomagali pri karitasu, veliko doprinesejo babice ali dedki, ki pripeljejo svoje vnuke, ki so pripravljeni pomagati, razdeljevati pakete. Že zgodaj se mladi vključujejo v karitas preko svojih starejših družinskih članov.«

V čem se karitas razlikuje od drugih organizacij?

»Imamo še duhovno dimenzijo, za naše prostovoljce pripravljamo duhovne obnove, različna romanja in tam se ti naši prostovoljci povezujejo, izmenjujejo mnenja. To so zelo lepi dogodki, kjer je veliko veselja in lepo je gledati te zadovoljne obraze, ki skupaj darujejo svoj čas za druge, se ob tem veselijo in izpopolnjujejo samega sebe.«